1. UVOD

OPERACIJSKI SISTEM ALI KRAJŠE OS JE PROGRAM, KI NADZORUJE DELOVANJE VSEH DELOV RAČUNALNIŠKEGA SISTEMA, TAKO STROJNIH KOT PROGRAMSKIH, TER HKRATI OMOGOČA UPORABNIKU, DA KORISTI MOŽNOSTI, KI JIH NUDI SISTEM.

VSAK RAČUNALNIK IMA OPERACIJSKI SISTEM!

DEFINICIJA OPERACIJSKEGA SISTEMA:

· JE SKLOP ROČNIH IN AVTOMATSKIH POSTOPKOV, KI UPORABNIKOM OMOGOČAJO USPEŠNO UPORABO RAČUNALNIKA .

· OSNOVNI SISTEMSKI PROGRAM, KI NADZIRA VSA RAČUNALNIŠKA SREDSTVA IN PREDSTAVLJA OSNOVO, NAD KATERO NASTAJAJO UPORABNIŠKI PROGRAMI.

· SKUPEK PROGRAMOV, KI LEŽI MED STROJNO OPREMO IN UPORABNIŠKIMI PROGRAMI.

OPERACIJSKI SISTEM JE TISTI NEPOGREŠLJIVI DEL PROGRAMSKE OPREME, KI SKRBI ZA TO, DA Z RAČUNAL NIKOM LAHKO SPLOH KAJ POČNEMO.

2. JEDRO

2.1 RAČUNALNIK DOBI »DUŠO»

Ko je bilo računalništvo še v povojih (recimo v štiridesetih letih), je vladalo splošno prepričanje, da je računalnik presneto »nobel» zadeva. Z njim je znala rokovati le peščica do skrajnosti sposobnih in vrhunsko specializiranih strokovnjakov. Kmalu pa se je pokazalo, da je tudi za še tako znanosti predanega človeka prenaporno skrbeti za vsak računalnikov »gib». Računalnik je postajal hitrejši in zmogljivejši, strokovnjaki okoli njega pa starejši in okornejši. Na vsem lepem ni več zadostovalo, da operater ročno vpiše program, ga ročno zažene, po potrebi priključi tiskalnik in ob tem ves čas živčno pogleduje proti vratom, da ja ne bi kdo vstopil in naredil prepih, ki bi razpihal in pomešal programske kartice. Posredovanje človeka ob vsakem pomembnejšem dogodku v procesu delovanja računalnika je postalo časovno povsem nesprejemljivo. Znanost je ugotovila, da bo najbolje, če računalnik lepo poskrbi kar sam zase. Vsa rutinska opravila in ves nadzor nad delovanjem računalnika se da izraziti v obliki algoritma in s tem tudi v obliki programa. Strokovnjaki so napisali programe s katerimi računalnik krmili in upravlja sam sebe. Vdahnili so mu dušo in jo poimenovali operacijski sistem.

2.2 NALOGE OPERACIJSKEGA SISTEMA

Dan danes imajo vsi računalniki takšen ali drugačen operacijski sistem. Imajo ga žepni računalniki, namizni računalniki, sobni računalniki in tudi takšni, ki jih komaj stlačimo v industrijsko halo srednjih razsežnosti. Ker je lahko področje uporabe posameznih računalnikov zelo različno, se med seboj razlikujejo tudi pripadajoči operacijski sistemi. Na tržnici lahko v času pred poletne razprodaje kupite sandale, ki imajo namesto sponke vgrajen majčken prinožni kalkulator. Tudi mnoge ročne ure so opremljene s podobnimi igračkami. Lahko si predstavljate, da je operacijski sistem takšnega kalkulatorja funkcijsko mnogo primitivnejši od recimo operacijskega sistema osebnega računalnika tipa PC. Na osebnih računalnikih sta priljubljena operacijska sistema MS–DOS in WINDOWS. Toda PC je samo tipičen enouporabniški računalnik; uvrščamo ga med mikroračunalnike. Miniračunalniki in veliki računalniki pa so precej zmogljivejši in lahko zato strežejo več uporabnikom hkrati. Funkcije operacijskih sistemov, kot so UNIX, VAX-ov VMS, IBM–ov MVS ali CRAY–ev SUBULTRA/PICI–X–2, so zato večinoma neprimerljive s funkcijami ubogega malčka, kot je MS–DOS. Med funkcije vsakega »resnejšega» operacijskega sistema bi vsekakor veljalo uvrstiti naslednje naloge:

· POSTAVITEV UPORABNIŠKEGA VMESNIKA

· DODELJEVANJE PROCESORJA IN SINHRONIZACIJA

· UPRAVLJANJE Z NALOGAMI (POSLI)

· UPRAVLJANJE S PODATKI (DATOTEKAMI)

· UPRAVLJANJE Z VHODNO / IZHODNIMI ENOTAMI

· OBDELAVA PREKINITEV

· ZAŠČITA NA NIVOJU SISTEMA

· PODPIRANJE DALJINSKE NAPRAVE (OMREŽJA) INTERPRETIRANJE IN IZVAJANJE KONTROLNO – PROGRAMSKIH UKAZOV

2.3 KJE LEŽI OPERACIJSKI SISTEM?

Zelo preprosti ali ozko specializirani računalniki imajo majhen operacijski sistem, ki je lahko v celoti nastanjen v hitrem pomnilniku (seveda v pomnilniku tipa ROM, saj mora preživeti tudi čas, ko je računalnik izklopljen od napajanja). Za večje računalnike pa takšna rešitev iz dveh razlogov ni sprejemljiva: 1. operacijski sistem je prevelik, da bi ga tlačili v ROM in 2. če je klub temu v celoti stlačen v ROM–u, ga ne moremo enostavno spreminjati, razširjati ali zamenjati. Sodobni splošnonamenski računalniki imajo zato v ROM–u shranjen le najnujnejši delček operacijskega sistema, ki ga imenujemo začetni nalagalnik. Kaj se zgodi, ko vključimo računalnik? Takoj se začne izvajati program, ki je v ROM–u, to je začetni nalagalnik. Začetni nalagalnik zna narediti samo eno stvar: na disku ali disketi poišče glavnino operacijskega sistema, ga naloži v hitri pomnilnik in ga zažene. Prva naloga operacijskega sistema je inicializacija vseh naprav ali njihovih vmesnikov. Če je operacijski sistem sestavljen iz ločenih modulov, se le-ti zaženejo in začnejo s svojim opravilom. Nato se na zaslonu (ali glavni konzoli) prikaže znak pripravljenosti, operacijski sistem se udobno namesti v naslonjač in čaka na naše ukaze.

2.4 SHRANJEVANJE OPERACIJSKIH SISTEMOV

Glede shranjevanja operacijskih sistemov razlikujemo pri mikroračunalnikih troje načinov: pri prvem načinu je operacijski sistem trajno shranjen v ROM–u in je po vključitvi računalnika na voljo uporabniku. Varianta je ustrezna, če pretežno delamo z enim programskim jezikom, npr. z basicom. Pri drugem načinu je operacijski sistem shranjen na zunanjem, pomnilniku (npr. na kaseti ali disketi), in ga mora uporabnik po vključitvi računalnika šele naložiti v notranji pomnilnik računalnika. Prednost te variante je v tem, da lahko uporabljamo različne programske jezike, na primer COBOL, PASCAL, FORTH itd.; Pred pričetkom dela moramo v RAM naložiti le ustrezen prevajalnik. Mikoračunalniki oziroma osebni računalniki z več operacijskimi sistemi (npr. MS–DOS, CP/M in UCSD) imajo tudi le–te navadno shranjene na tak način. Opisana načina predstavljata dvoje skrajnosti. Pri večini mikroračunalnikov pa imamo opravka z njuno kombinacijo, se pravi, da je npr. prevajalnik za BASIC shranjen v ROM–u, če želimo delati z drugim jezikom pa iz BASICA izstopimo tako, da v RAM naložimo ustrezen prevajalnik.

2.5 NAJBOLJ ZNANI OPERACIJSKI SISTEMI

2.5.1 DOS ( leta 1981 predstavilo podjetje IBM)

Namenjen je izključno enemu uporabniku. Ta lahko počne vse - ni zaščite posameznih datotek. Uporabnik ima precejšen nadzor nad sistemom - lahko npr. sam napiše program, kako ukrepati od procesorskih prekinitvah (DOSKEY). Deli OS so zamenljivi - npr. uporabniška lupina z vmesnikom vred (command.com) (Pozor! Dejali smo že, da ta del pravzaprav ne spada v osrednje jedro OS). Programom omogoča, da se obračajo naravnost na strojno opremo. To prinaša s seboj prednosti - povečano hitrost in slabosti - zabrisan je koncept navideznega računalnika, pravilnost programov je odvisna od strojne opreme, pri menjavi strojne opreme je delovanje programa vprašljivo.

DOS ne omogoča multiprogramiranja, čeprav tudi ni čisti eno-programski operacijski sistem. Omogoča sicer, da glavni proces lahko naredi podrejene procese, vendar se oče ....[1] - povejmo raje po domače: program lahko požene drug program, a s svojim delom nadaljuje šele, ko slednji svoje delo konca. Zaradi omejitev, ki jih je postavljal prvi procesor, na katerem je DOS tekel (in kasnejše zahteve po popolni združljivosti z obstoječimi programi), je zelo zapleteno delo s pomnilnikom - kako uporabiti pomnilnik nad 640K.

Obstaja nekaj različic tega operacijskega sistema - MS DOS, PC DOS, DR DOS, vendar gre v glavnem za “kozmetične” razlike, ki ne vplivajo ne na uporabnikov ne na programerjev pristop.

2.5.2 WINDOWS 95

indows 95 je najpreprostejša pot do 32–bitnega namizja z manjšimi zahtevami po strojni opremi, z obsežno združljivostjo in preprostim nameščanjem. Z Windows 95 je vse, kar počnete na računalniku lažje, hitrejše in zabavnejše, pa naj si uporabljate računalnik za vodenje podjetja ali urejanje osebnih financ, za dvig ravni poslovanja ali pa za igranje igric. Windows 95 vam omogoča tudi vpostavitev omrežja, konfiguracijo strojne opreme in samodejno odstranjevanje programov. Posebej so privlačne tiste funkcije okolja Windows 95, ki omogočajo enostaven dostop do interneta, večopravilnost in dolga imena datotek. In nikar ne skrbite glede nezdružljivosti: Windows 95 ne le popolnoma podpira najnovejšo storilnostno aplikacijo in najrazburljivejše igre ter multimedijske programe, temveč tudi poganja večino programov za Windows 3.X in MS–DOS in s tem varuje vaše trenutne naložbe.

2.5.3 WINDOWS 98

Windows 98 so trenutno najmodernejši operacijski sistemi na tržišču osebnih računalnikov. V sebi združujejo najnovejšo tehnologijo s prijaznostjo do uporabnika. Poznavanje osnovnih funkcij operacijskega sistema, kot je delo z datotekami, prilagajanje delovnega okolja in delo z omrežnimi sredstvi je osnova za uspešno delo s poslovno kritičnimi programi, kot so WORD, EXCEL, POWER POINT itd. Rutinsko obvladovanje teh funkcij povečuje organiziranost in preglednost posameznikovega dela, hkrati pa razbremenjuje skrbnike informacijskega sistema, ki se lahko posvetijo razvoju informacijskega sistema podjetja.

FUNKCIJE IN PREDNOSTI ZA KONČNE UPORABNIKE: s programom Windows 98 je lažje:

# brskati po računalniku in internetu. Z internet explorerjem kot vgrajenim delom operacijskega sistema omogoča Windows 98 dostop do sistema Windows ali spleta z enim samim klikom.

# komuniciranje z drugimi

# ogledovati različne vrste večpredstavnostne vsebine. S programom Windows Media Player lahko vaše stranke razširijo svoje poslovanje z obsežnimi večpredstavnostnimi zmožnostmi.

# opravljati več opravil hkrati (večopravilnost) z uporabo več monitorjev

# delati hitreje. Na tisoče malih izboljšav v delovanju pripomore k do 35 % hitrejšemu delovanju aplikacij v sistemu Windows 98 kot v Windows 95. Vaše stranke bodo sistem hitreje zagnale in ustavile.

2.5.4 WINDOWS 2000 PROFESIONAL

Windows 2000 ni popoln. Kdo pa je? Toda seznam opreme v Windows 2000, ki je primeren za poslovno uporabo je dovolj širok. Vsebuje podporo za USB, IEEE 1394 (Fire Wire) in seveda vse ostale standarde za zvok, grafiko, omrežje in SCSI kartice. Če imate strojno opremo, ki je ustrezno deklarirana za uporabo Windows tehnologije (kar je danes že kar pogoj pri trgovcih) potem je instalacija Windows 2000 enostavnejša kot pri NT 4.0. Nova podpora Plug and Play omogoča, da pravilno zazna sistem inperiferijo in avtomatično instalira vse gonilnike brez naše pomoči. Lahko jih nagradite iz Windowsa 95/98 ali NT 4.0 sistema ne da bi bilo potrebno povoziti staro instalacijo. Na ta način vam ne bo potrebno reinstalirati vseh programov kot je bilo to pri NT 4.0.

2.5.5 LINUX

Finski Šved Linus Torvalds, oče Linuxa, je pred osmimi leti študiral računalništvo na univerzi v Helsinkih. Na svojem domačem računalniku se je zabaval s pisanjem lastnega operacijskega sistema podobnega MINIXU (akademski različici UNIXA) vse bi tudi ostalo pri garažnem programiranju finskega genija za lastno zabavo, če ta svojih izsledkov ne bi posredoval širši skupnosti prek interneta.

2.6 PRIHODNJI OPERACIJSKI SISTEM

+ neodvisnost od tehnologij, programske in strojne opreme

+ dostopen na različnih sistemih

+ obrnjenost k informaciji

+ osebni pogled na podatke

+ » sledeči» operacijski sistem – ni važno, kje dela

Prihodnji operacijski sistemi

Na hitro rečeno - uporabnik naj bi se znebil diktata posameznih tehnologij, programske in strojne opreme, ki že s svojo pojavo omogoča ali preprečuje dostop do informacije. Operacijski sistem bo moral (seveda v sodelovanju z drugimi sredstvi) to neodvisnost omogočati. Moral bo biti prenosen (dostopen na različnih /po možnosti vseh/ računalnikih), torej nevezan na strojno opremo, prilagodljiv, da bo omogočal možnost dostopa do informacij vsem uporabnikom, ne glede na to, kje v omrežju so, seveda z možnostjo nadzora in kontrole dostopa do informacij in računalniških sredstev. V socialne posledice takih zahtev se ne bi spuščali, saj so neposredno povezani s splošnim razvojem tehnologije.

Večino gornjih zahtev določeni OS že izpolnjujejo, vendar žal eni to, drugi spet drugo. Načeloma so torej zadeve tehnološko uresničljive, oziroma so že vsaj v razvojnih laboratorijih. Za uspešno rabo seveda to ni dovolj, saj je za izpolnitev gornjih ciljev potrebno tudi precejšnje sodelovanje tudi med konkurenčnimi podjetji.

Operacijski sistemi v prihodnosti bodo torej predvsem obrnjeni k sami informaciji in ne toliko k programom, ki omogočajo nastanek teh informacij. Nekaj korakov v tej smeri je že vidnih (načeloma se npr. pri vmesniku, kot ga poznata Windows 95 in Windows NT 4, sploh ni potrebno ukvarjati s programi - te prožimo preko zahtev za obdelovanje datotek kot nosilcev podatkov. Sodobni programi za delo z datotekami ne ločijo med lokalnimi datotekami in tistimi, ki so na omrežju-lokalnem ali širšem (npr. v Internetu).

Ker ljudi enostavno ni moč vklapljati, bodo OS v prihodnosti morali omogočati precej oseben pogled na podatke in s tem tudi omogočiti posamezniku, da si nastavi okolje po svojih potrebah in željah. To okolje mora uporabnika spremljati, ne glede na to, kako se seli po omrežju. Če ilustriramo to z zgledom iz današnjega okolja - na glede na to, za katerim računalnikom delamo, morajo biti ikone programov enako razporejene in nastavitve programov enake. Prav ta potreba po individualizaciji pa ima za šolski prostor določene neprijetne praktične posledice - kje, kdaj in v kakšni meri dopuščati te individualne nastavitve, da bodo zadeve še obvladljive. Pomislite le, kako danes izgledajo laboratorijske vaje v računalniški učilnici, če (ko) so vsi programi nastavljeni “malo po svoje”. Vendar se bodo s podobnimi problemi (in se že) srečujejo tudi drugje, v drugih sistemih in bo reševanje teh problemov v šoli verjetno podobno kot tam. Ne glede na zahteve po vedno večji enostavnosti, prijaznosti načina uporabe računalnikov, oziroma prav zaradi tega, bo obvladovanje nastavitev OS verjetno naloga, ki jo bo uspešno opravljalo le malo ljudi. Vsaj v bližnji prihodnosti menim, da bo zelo pomembno, da bo vsako okolje imelo posebej usposobljene ljudi - sistemske administratorje. Zanimivo je, da potreba po tako usposobljenih ljudeh niha - na začetku niso bili potrebni, v dobi velikih računalniških sistemov nekaj časa zelo, z razvojem OS malo manj, s prihodom grafičnih delovnih postaj pravzaprav spet malo več (mnogi bodo predvsem tej trditvi oporekali), s prihodom osebnih računalnikov praktično izginejo s prizorišča, z razvojem osebnih računalnikov je njihova vloga spet večja in trenutno še v fazi naraščanja (če malo karikiramo: kateri povprečni uporabnik pa danes sploh zna uspešno namestiti Windows 95 ). Z razvojem določenih tehnologij (npr. omrežni računalnik, kjer se bodo programi pretakali preko omrežja) se bo verjetno njihova vloga spet zmanjšala, pa spet narasla,...

	Preglednost	Večopravilnost	Grafična podoba	Zaščita podatkov
DOS	1	1	1	1
LINUX	?	?	?	?
WINDOWS 95	4	2	4	3
WINDOWS 98	4	3	5	3
WINDOWS 2000	4	4	5	3

Tabela 1 (Ocena posameznih operacijskih sistemov na podlagi lastnih izkušenj z ocenami od 1 do 5)

3. VIRI

R.Wechterbach-M.Lokar.Informatika;Ljubljana:DZS,1999

http://www.microsoft.com/

http://www.linux.org/

VPRAŠANJA ZA PONOVITEV:

1.Kako operacijski sistem označimo krajše?

2.Kaj je to operacijski sistem?

3.Katere so naloge operacijskega sistema?

4.Kateri računalniki imajo majhen os?

5.Koliko načinov shranjevanja poznamo pri mikroračunalnikih?

6.Kateri so najbolj znani os?

7.Kdo je oče Linuxa?

8.Kakšni bodo prihodnji os?

9.Zakaj je primeren Windows 2000?

10.Kaj je s programom Windows 98 lažje?

[1] Nimam niti najmanjšega pojma, kaj sem s tem mislila