Teorija
 

Informacija  P11	Novico, ki pove o določeni stvari nekaj novega in pri prejemniku vzbudi določeno spremembo, imenujemo informacija. Z informacijo si širimo znanje o kakem pojavu ali odnosu. Pove nam nekaj, česar pred tem še nismo vedeli. Običajno jo povezujemo s tistim, česar ne vemo, a nujno potrebujemo, da lahko pravilno ukrepamo
Kaj je pomembno poleg vsebine informacije?  P11	način oblikovanja informacije  način posredovanja informacije  način hranjenja informacije
Informatika  P11	V sredini tega stoletja se je tako rodila veda, ki raziskuje vrste in značilnosti informacij, zakonitosti in teorijo informacijskih dejavnosti ter vplive informacij na človeka. Imenujemo jo informatika. Informatika ni le teoretična znanost, ampak obravnava tudi praktično uporabo informacij ter razvija pripomočke in sredstva, ki omogočajo informacijske dejavnosti.
Predstavitev informacije  P11	Informacija je nekaj abstraktnega, neotipljivega in jo doživljamo šele, ko vzbudi v naših možganih, v povezavi z že prej sprejetimi informacijami, določeno predstavo. Kadar želimo, da je predstavitev popolnoma jasna, moramo informacijo predstaviti s podatki, ki so uporabniku poznani in razumljivi. Takšni podatki so npr.: črke, številke, merske enote itd.
Podatek  P11	V pogovornem jeziku pomeni podatek dejstvo, ki o določeni stvari kaj pove ali se nanjo nanaša.
V katerih primerih lahko informacijo razumemo?  P12	Informacijo lahko razumemo, če prepoznamo in razumemo podatke, s katerimi je informacija predstavljena.
Kaj moramo upoštevati pri predstavitvi informacije, da bo uporabniku čim lažje razumljiva?  P12	Pri predstavitvi informacije moramo: uporabiti znano obliko podatkov,  jih nanizati v uporabniku razumljivo kombinacijo in  jih urediti v skladu z dogovorjenimi pravili tako, da bo uporabniku čim lažje razumljiva.
Definiraj kodno pravilo ali kod!  P12	Da bi bila predstavitev informacij čim bolj enostavna, so se v zgodovini razvila določena pravila za zapis podatkov, s katerimi predstavimo informacijo. Imenujemo jih kodna pravila ali kar kod. Tako kodiramo: tone po določenih pravilih z notami, glasove s črkami, števila s števkami itd.
Katera načina kodiranja poznamo?  P12	Ne glede na to, kako kodiramo podatke, razlikujemo dva bistveno različna načina kodiranja:  zvezno ali analogno in  diskretno ali digitalno
Bit  P13	Kadar zvemo za odgovor na vprašanje, pri katerem smo izbirali med natančno dvema enako verjetnima odgovoroma, smo dobili en bit informacije.
Informacijski sistem	Informacijskisistem je urejena množica podatkov ter pripomočkov in metod, s katerimi te podatke obdelamo. Njegova glavna naloga je oskrbeti uporabnike s podatki, na podlagi katerih si bodo lahko oblikovali pravo predstavo o določeni stvari. Informacijski sistem sam po sebi torej ne rešuje nobenega problema, vendar s posredovanjem podatkov omogoča njihovo reševanje.
UVOD V RAČUNALNIŠTVO  II.	Prvi računalniki so bili narejeni z namenom, da bi olajšali računanje. Zato so dobili tudi takšno ime. Danes pa so to stroji za avtomatsko obdelavo podatkov in je samo računanje le ena od mnogih nalog. Z računalniki urejamo besedila, rišemo in oblikujemo, se zabavamo, jih uporabljamo kot glasbilo, ... .
RAČUNALNIK	Pri delu velikokrat uporabljamo pripomočke. Odločitev, kateri pripomoček bomo uporabili, je torej odvisna od cilja, ki ga želimo doseči. Kateri pripomoček bomo izbrali, je v znatni meri odvisno od znanja, ki ga imamo: če računalnika ne znamo uporabljati, ga gotovo ne bomo izbrali.  Ko govorimo o strojni obdelavi informacij oziroma podatkov, si zastavimo različne cilje, med katerimi je najpomembneje: podatki naj bodo obdelani sproti in čim hitreje dostopni tistemu, ki jih potrebuje.  Vedo, ki obravnava strojno obdelavo podatkov z računalniki, imenujemo računalništvo. Čeprav se ime naslanja na najpomembnejši pripomoček za obdelavo podatkov - računalnik, računalništvo ni le veda o računalnikih, ampak o vsem, kar je v zvezi s strojno obdelavo podatkov, zato se v veliki meri prepleta z informatiko.

 

Praktične vaje
 

Definicija računalnika	Računalnik je elektronska naprava za avtomatsko obdelavo podatkov in za shranjevanje vsakovrstnih podatkov.
Definicija programa	Navodilom za avtomatsko obdelavo podatkov pa pravimo program.
Programska oprema	Računalniška programska oprema ali programje (ali tudi softver) je skupni izraz za vse programe, ki se izvajajo v računalniku.
Strojna oprema	Računalniška strojna oprema (ali tudi hardver) pomeni posamezne računalniške sklope kot tudi računalnik v celoti in vse naprave, ki jih vanj vgrajujemo ali nanj priključimo.
Operacijski sistem	Operacijski sistemje osnovni program računalnika in predstavlja vez med računalnikom kot napravo in uporabnikom.
Namestitev programa	Manjši programi (praviloma)  Potrebno jih je le prepisati na disk. Večji programi  Datoteke so običajno stisnjene in jih je potrebno pred namestitvijo razpeti. Namestitev izvedemo z namestitvenim programom, ki namestitev izvrši večinoma samodejno. Prepoznamo ga po imenu "setup" ali "install". Uporabnik mora občasno vtipkati le kak podatek (ime, priimek, namestitveno kodo, ...).
Resetiranje računalnika	Mehki reset  Izvedemo ga s kombinacijo tipk "Ctrl-Alt-Delete". Z njim lahko izvedemo zapiranje določenega programa ali pa izvedemo zaustavitev sistema. Trdi reset  Izvedemo ga s tipko "RESET" na ohišju računalnika. S tem prekinemo delovanje vseh programov in ponovno zaženemo računalnik. Običajno to naredimo takrat, ko si z "mehkim resetom" ne moremo pomagati.
Namizje, ikona, opravilna vrstica	Namizje  Ploskev, ki se po zagonu Oken pokaže uporabniku na zaslonu, imenujemo namizje. Ikone  Ikone so po namizju razporejene sličice. Ikona lahko predstavlja: program, ki ga lahko zaženemo,  mapo z datotekami, ki jo lahko odpremo  elemente okenskega okolja (omrežje, pogon,...).  Opravilna vrstica  Leži pri dnu namizja. Daje prostor programom, ki sicer tečejo, a smo jih iz različnih razlogov umaknili z namizja. Omogoča nam preklaplanje med opravili.
Sistemski programi	Sistemski programi so programi, namenjeni pravilnemu in čim bolj ekonomičnemu delovanju računalniškega sistema. Torej skrbijo, da ima uporabnik čim manj dela z upravlanjem strojne opreme računalnika. To so: operacijski sistemi   sistemska orodja   pomožni programi
Operacijski sistem	Operacijski sistem je osnovni program računalnika in predstavlja vez med računalnikom kot napravo in uporabnikom. Zažene se ob vklopu računalnika in teče, dokler računalnika ne ugasnemo. Upravlja notranja in zunanja sredstva računalnika: procesor, pomnilnik, diskovne in disketne pogone, tipkovnico, miško itn.
Von Neumanov model računalnika	Leta 1945 je matematik Jon von Neuman predstavil model računalnika, ki se sestoji iz naslednjih enot: vhodne enote (omogočajo prenos podatkov iz okolja v računalnik),   pomnilnik (namenjen je hranjenju ukazov in podatkov),   procesor (osrednja obdelovalna enota-izvršuje v programu zapisane ikaze),   krmilna enota (po vodilih prenaša ukaze in podatke iz pomnilnika v procesor in iz procesorja v pomnilnik),   izhodne enote (omogočajo prenos podatkov iz računalnika v okolje).
Pomnilnik - delitev in lastnosti	Ločimo: Notranji pomnilnik (integrirana vezja oz. čipi)  Procesor ima neposreden dostop do vsakega bita pomnilnika. Povezana sta z vodili (elektronskimi potmi) brez vsakih drugih posredniških naprav. Zato je pretok podatkov med procesorjem in pomnilnikom hiter. Zunanji pomnilnik (nosilec računalniških podatkov)  Pripomočkom za trajno shranjevanje računalniških podatkov pravimo računalniški pomnilniški nosilci ali tudi nosilci računalniških podatkov. Ni neposredno povezan s procesorjem, saj je prepočasen.
Nalaganje programa	Prenosu programa s pomnilniškega nosilca v delovni pomnilnik pravimo nalaganje programa.
Formatiranje	Najbolj razširjeni pomnilniški nosilci za zapis podatkov so magnetni - diski in diskete.  Pred uporabo magnetno snov nosilca s posebnim postopkom, ki mu pravimo formatiranje, obdelamo tako, da deluje kot množica miniaturnih magnetkov.  Formatiranje diska izbriše z diska vse informacije. Tvorijo se steze in sektorji.  Če je bil disk stisnjen, ga formatirajte s programom DriveSpace ali drugim programom za stiskanje podatkov.
Nariši skico formatirane diskete ter označi steze in sektorje!
Opiši postopek formatiranja in vrste formatiranja!	Z desno tipko miške klikneš na pomnilniškem nosilcu, ki ga želiš formatirati.  Izbereš ukaz za formatiranje.  Hitro formatiranje  samo brisanje podatkov oz. imenika  Popolno formatiranje  brisanje vseh podatkov  tvorijo se steze in sektorji  preverjanje slabih sektorjev
Datoteka	Datoteka ali zbirka podatkov (File) je osnovna organizacijska enota z računalnikom zapisanih podatkov shranjenih v POMNILNIŠKEM NOSILCU. Pri tem je podatek vse, kar lahko na pomnilniški nosilec zapišemo.  Operacijski sistem shrani podatke o mestu, kamor je zapisal datoteko, na poseben del nosilca, v nekakšen imenik oziroma kazalo, katerega strukturo sami določimo po potrebah oz. željah. Podatki o datoteki so torej na nosilcu zapisani v imeniku, vsebina datoteke pa na povsem drugem mestu.  DOS-ova imena tvorimo iz črk in številk po obrazcu "8.3" brez presledkov in šumnikov.  V oknih 95 sme imeti ime datoteke največ 255 znakov, v imenu pa lahko uporabljamo vse znake razen naslednjih: \?:*˛ </.  Večina operacijskih sistemov pri imenih datotek ne razlikuje med velikimi in malimi črkami.  Nekaj ustaljenih podaljškov z opisom (najverjetnejše) vsebine datotek, ki jih nosijo:
	Besedilo				TXT	Besedilo v čisti kodi ASCII (napisano na primer z dosovskim programom EDIT ali okensko beležnico
					DOC	Besedilo napisano s programom WORD.
	Slike				BMP	Bitne slike.
					JPG, GIF	Bitne slike namenjene prenosu po omrežju.
					TIF	Slike prebrane z bralnikom slik.
					PCX	Slike v "splošnem" zapisu (prepozna jih večina programov).
	Zvok				WAV, MID	Valovna datoteka (posnet zvok).  Glasbena datoteka.
	Video				AVI,MOV,MPG	Datoteke videoposnetkov
	Izvršni programi				EXE,  COM	Večina izvršnih programov.
	Stisnjeno				ZIP, ARJ	Stisnjene datoteke.
	Sistemske datoteke				SYS, INI, DRV	Navodila operac. sistemu.  Zagonski podatki operac. sistemu ali programu.  Gonilniki za različne naprave.
Mapa oz. imenik in drevo imenikov		Ker disk običajno vsebuje na stotine datotek, operacijski sistem nudi ukaze, s katerimi lahko posamezne skupine podobnih datotek spravimo v en prostor na pomnilniškem nosilcu. Tak prostor se imenuje imenik oziroma mapa (ali kar direktorij "Directory - kazalo, imenik"). Takšno področje pa lahko vsebuje tudi podpodročja oz. podimenike.  Po formatiranju vsebuje disk ali disketa le en direktorij, ki ga imenujemo osnovno ali korenskopodročje oz. ROOT. Zatem pa lahko uporabnik sam zgradi direktorije in poddirektorije tako, da so datoteke čimbolj racionalno organizirane. Dobimo drevesnostrukturo področij ali tudi drevo imenikov (Directory Tree).
POT (Path)		Pot je bolj neposreden način opisovanja, kje v računalniku ali omrežju je datoteka, npr. dokument ali program. Pot poleg imena datoteke vsebuje tudi pogon, mape in podmape, ki vsebujejo datoteko.  Določitev poti  Vnesite črko pogona, ki ji sledita dvopičje (:) in poševnica nazaj (\).  Vnesite imena map in podmap, ki vsebujejo datoteko. Pred vsakim imenom mape ali podmape morate zapisati poševnico nazaj.  Vnesite ime datoteke. Pred imenom datoteke mora biti poševnica nazaj.  Če uporabljate imena datotek, ki vsebujejo presledke ali presegajo osem znakov v dolžino, dajte pot v narekovaje.      Primeri  Če želite določiti mesto programa Defrag, ki je na pogonu C v mapi Windows, natipkajte:      c:\windows\defrag.exe      Če želite določiti mesto dokumenta z imenom Povabljeni na zabavo.doc, ki je v podmapi Rojstni dan v mapi Prazniki na pogonu C, natipkajte:  "c:\prazniki\rojstni dan\povabljeni na zabavo.doc"
Izdelava mape		Izdelava nove mape  V oknu Moj računalnik ali Raziskovalec odprite mapo, v kateri želite izdelati novo mapo.  V meniju Datoteka pokažite na Nova in nato kliknite Mapa. Pojavi se nova mapa z začasnim imenom.  Vnesite ime nove mape in pritisnite ENTER.
Namen programa "Beležnica"		Namen programa "Beležnica"  S programom Beležnica lahko izdelate ali urejate datoteke z besedilom, ki jih ni potrebno oblikovati in ki so manjše kot 64 KB. Beležnica odpre in shrani samo besedilo, zapisano v ASCII obliki. Če želite izdelati ali urejati datoteke, ki jih je potrebno oblikovati ali ki so večje kot 64KB, uporabite program WordPad.
Zagon programa "Beležnica" in odpiranje datoteke		Zagon programa in odpiranje datoteke:  Z miško klikneš gumb "Start".  Izbereš področje "Programi" in nato "Pripomočki".  Izbereš "Beležnica" in s klikom miške zaženeš program.
Shranjevanje datoteke s programom "Beležnica"		Shranjevanje datoteke:  Izbereš meni "Datoteka" in ukaz "Shrani".  Nato vpišeš ime datoteke in izbereš mapo, v katero želiš datoteko shraniti.
Izdelava mape (ponovitev)		Izdelaj mapo BRISI na korenskem področju.  S programom “Beležnica” naredi datoteko z imenom “VAJA.TXT”.  Osveži pogled.
Hitro kopiranje in premikanje datotek		Postopek z desno tipko miške:  Z desno miškino tipko kliknite datoteko, ki jo želite premakniti ali kopirati.  Za premikanje izberi IZREŽI.  Za kopiranje izberi KOPIRAJ.  Odpri mapo, v katero bi rad postavil datoteko.  Z desno miškino tipko klikni prazen del okna.  Klikni ukaz PRILEPI.  Postopek z vlečenjem:  Odpri mapo, v kateri je datoteka, ki bi jo rad premaknil ali kopiral.  Z desno miškino tipko povleci datoteko v mapo, v katero jo želite premakniti ali kopirati.  Spusti miškino tipko.  Klikni ukaz PREMAKNI SEM ali KOPIRAJ.
Postavljanje bližnjice na namizje		Bližnjice omogočajo hiter dostop do dokumentov in programov, ki jih najpogosteje uporabljate.  Z dvoklikom ikone bližnjice, lahko takoj odprete dokument, ne da bi ga morali prej poiskati.  Namen bližnjice je čim hitrejše odpiranje datoteke, pri tem pa mesto datoteke ostane nespremenjeno.  Bližnjice lahko ustvarite za:  mape  programe  pogone  druge računalnike  tiskalnike  PREVERI POSTOPKE, KI SO OPISANI V NADALJEVANJU  IZDELAVA IZ NAMIZJA klikni z desno tipko miške na praznem delu namizja  izberi NOVA  izberi Bližnjica  …  POSTAVITEV BLIŽNJICE, KO IMATE ODPRT PROGRAM “RAZISKOVALEC” ALI “MOJ RAČUNALNIK” poišči element, do katerega želiš enostaven dostop   z desno miškino tipko povleci element na namizje  spusti miškino tipko  izberi “BLIŽNJICO”  "Start" z desno tipko miške "Odpri"  izbereš element  "Ctrl+izbrani element z levo tipko miške” povlečeš na namizje
RAČUNALNIŠKI VIRUSI (splošno)		Računalniški virusi so programi. Njihov osnovni namen je povzročanje težav pri delu z računalnikom (motnje pri delu, brisanje podatkov, ...). Širijo se s programskimi in podatkovnimi datotekami (uporabniški programi, igre, dokumenti, el. pošta).  Datoteke preverimo z antivirusnim programom. Ta postopek nam ponudi veliko varnosti le v primeru, če imamo instalirano vedno najnovejšo verzijo programa, saj virusi nastajajo takorekoč vsakodnevno. Zato se tudi verzije antivirusnih programov menjavajo zelo pogosto. Sami pa moramo poskrbeti, da imamo vedno najnovejšo verzijo programa.  Tudi na Internetu najdeš veliko informacij o virusih. N.pr.: http://www2.arnes.si/~ssmbkmeh1s/gradiva/virusi/index.htm .
NAMESTITEV ANTIVIRUSNEGA PROGRAMA		Najpogosteje si prenesemo antivirusni program kar iz Interneta. Če te možnosti nimamo, ga lahko prenesemo na naš računalnik z disketami ali CD ploščo. Na določene antivirusne programe pa se lahko tudi naročimo (majhno plačilo) in nam vedno pošljejo najnovejšo verzijo.  Če nam namestitev ne uspe, ker je računalnik že okužen, ga moramo najprej očistiti virusov z antivirusno disketo, ki jo lahko naredimo z antivirusnim programom na neokuženem računalniku.
ELEKTRONSKA POŠTA		El. pošta je omrežna storitev. Omogoča hitro in zanesljivo pošiljanje in sprejemanje sporočil.  Na Internetnem strežniku je namešen program poštni strežnik, na katerem imajo uporabniki svoje poštne predale. V bistvu gre za prostor na disku, do katerega lahko dostopa uporabnik z vnosom uporabniškega imena in gesla. Vanj poštni strežnik shranjuje el. pošto. El. naslov uporabnika je sestavljen iz dveh delov, ki ju ločuje znak @, kot kaže primer: ucenec.gimnazije@maxx.s-dgm.mb.edus.si.  Na svojem računalniku pa mora imeti uporabnik nameščen program poštni odjemalec, ki skrbi za komunikacijo s poštnim strežnikom. Za komunikacijo potrebuje podatke:  naslov računalnika, na katerem imamo poštni predal (POP3);  naslov računalnika, preko katerega odpošiljamo el. pošto (SMTP);  svoje uporabniško ime na poštnem strežniku;  svoj el. naslov;  uporabniško geslo.  El. pošti lahko dodamo (pripnemo) tudi datoteko tako, da izbereš "pripenjanje" (angl. attach) in nato poščeš želeno datoteko. Datoteke pred pripenjanjem stisnemo, da je prenos hitrejši in da ne zapolnijo toliko poštnega predala.
WORD - uvod (nastavitev delovnega okolja)		Nekaj namigov in predlogov za lažje delo:  Izberi le orodne vrstice, ki jih potrebuješ (Pogled/Orodne vrstice).  Za lažje oblikovanje dodaj ravnilo (Pogled/Ravnilo).  Za vnos besedila priporočam NAVADEN POGLED STRANI, sicer pa POSTAVITEV STRANI.  Preveri, če je nastavljena samoobnovitev na dovolj kratek čas (Orodja/možnosti/Shranjevanje). Predlagam, da po vsakem pomembnem vnosu dokument shraniš sam.  Pred tiskanjem uporabi PREDOGLED TISKANJA.  Nastavi si delovno mapo, v katero boš datoteke shranjeval (Orodja/Možnosti/Mesta datotek).  Nastavi si prikazovanje bližnjic in kratkih ukazov ((Pogled/orodne vrstice/po meri/možnosti).  Po potrebi izklopi pisanje prve črke stavka z veliko začetnico (Orodja/Samopopravki/Prvo črko piši z veliko začetnico).  Nastavi si tip in velikost osnovne pisave (Oblika/Slog/Spremeni/Oblika/Pisava/Velikost).
WORD - pisanje besedila (V09)		priprava podlage;  pisanje besedila;  premikanje po besedilu;  izbiranje besedila;  oblikovanje pisave;  oblikovanje odstavka;  shranjevanje besedila;  tiskanje besedila;
WORD - oblikovanje dokumenta (V10)		barva pisave  slog  označevanje vrstic  oštevilčevanje vrstic  prelom strani in odsekov  izpis besedila v stolpcih
SLIKA V DOKUMENTU (V12)		Ker urejevalnik v osnovi ni namenjen risanju slik, običajno slike vstavimo preko vmesnega pomnilnika (Clip Arta) ali iz datoteke. Če vstavljamo sliko iz grafičnih programov, mora imeti urejevalnik pretvornik. Včasih se zgodi, da urejevalnik ne pozna formata, v katerem imamo sliko. Zato poskušamo v takih primerih sliko pretvoriti v urejevalniku znano obliko s pomočjo kakšnega programa, ki to zna (Paint Shop Pro, ...). Format slike pa je pomemben tudi zato, ker nekateri formati zavzamejo veliko manj pomnilnika, slika pa ni toliko slabša (*.jpg, *.gif). Kateri format uporabiti, lahko ugotoviš sam tako, da sliko shraniš v različnih formatih. Več o tem pa si lahko prebereš tudi na naslovu: http://zavod.zrsss.si/pps/rai/Mesec/M10_1.htm Slika iz datoteke, ... Vstavljanje / Slika / Iz datoteke rodna vrstica Slika Pogled / orodne vrstice / Slika Oblikovanje slike Oblika / Slika Slika in barve v ozadju strani Oblika / Ozadje (/Učinki polnila) Slika iz vmesnega pomnilnika Slika v okvirju za besedilo Vstavlanje / Okvirček za besedilo
Tabele (V13)		Velikokrat so tabele edina rešitev za pregleden izpis podatkov. V tabelo lahko vnesemo števila, besedilo, slike, ... . Tabele so nepogrešljive pri izdelavi spletnih strani in še bi lahko naštevali. Ker lahko robove tabele tudi skrijemo, včasih sploh ne vemo, da gre za tabelo.  Vstavlanje tabele Tabela / Vstavi tabelo (/Samooblika) Prikaz mreže tabele Tabela / Skrij (prikaži) mrežne črte Označevanje vrstice, stolpca in tabele  Tabela / Izberi vrstico (stolpec, tabelo) Brisanje in dodajanje vrstic in stolpcev Tabela / Vstavi vrstice Spoji in razdeli celico  Tabela / Spoji celice Obrobe, lastnosti celice in tabele  Tabela / Lastnosti tabele (celice) Razdeli in spoji tabelo  Tabela / Razdeli tabelo Razvrščanje (sortiranje)  Tabela / Razvrsti Pretvorba besedila v tabelo in obratno  Tabela / Pretvori v besedilo
Kazala (V14)		V praksi uporabljamo stvarno kazalo, kazalo vsebine in slikovno kazalo. Kazalo vsebine Vstavljanje / Kazala / Kazalo vsebine Za naslove (glavne, podnaslove) morate uporabiti sloge. V kazalu so vsi teksti, ki so označeni z ustreznimi slogi.  Ko vstavljate kazalo, se lahko odločate med različnimi oblikami, ki pa jih lahko kasneje tudi spremenite.  Če karkoli spreminjate, morate ponovno narediti kazalo, da ga Word obnovi oz. upošteva spremembe. Stvarno kazalo Vstavljanje / Kazala / Stvarno kazalo Besedilo za kazalo označimo s kombinacijo tipk "ALT-SHIFT-X" ali pa odpremo pogovorno okna za izdelavo stvarnega kazala in izberemo možnost "OZNAČI VNOS".  Ko smo besedilo označili, kazalo ustvarimo tako, da izberemo stvarno kazalo in izberemo "V REDU". Slikovno kazalo Vstavljanje / Kazala / Slikovno kazalo Slike opremimo z napisi tako, da kliknemo na sliko z levo tipko miške in nato izberemo v menuju VSTAVLJANJE možnost Napis. Word nam opiše in oštevilči sliko. Vsebino in lego napisa pa lahko tudi spremenimo. Ko smo vse slike tako opremili z napisi, vstavimo kazalo tako, da še enkrat izberemo vstavljanje slikovnega kazala in izberemo "Možnosti" ter potrdimo "Vnosnih polj za slikovno kazalo". Nato vse potrdimo z izbiro "V redu" Položaj slike ne sme biti v položaju " Postavi nad besedilo".

 
 

Nazaj Informatika Informatika1 Predavanja Vaje Utrjevanje
 
 
 

ODGOVORI NA VPRAŠANJA
 
 
 
 
 

Kako prenesem sliko iz INTERNETA na svoj PC?	Z desno tipko miške klikneš na sliki.  Izbereš ukaz "Save Image As" in v oknu, ki se ti prikaže izbereš MAPO, v katero se slika naj shrani. Spremeniš lahko tudi ime datoteke.
	Pritisneš tipko "PrintScrn" (računalnik si zapomni cel zaslon).  Zaženeš WORD in izbereš ukaz "Prilepi" - prikaže se ti vse, kar je bilo pri pritisku tipke "PrintScrn" na ekranu.  "Odrežeš" vse dele slike, ki so odveč tako, da z desno tipko miške klikneš na sliki in izbereš ukaz "Pokaži orodno vrstico "Slika"". Nato z ukazom "Obreži" odstraniš vse tiste dele slike, ki so odveč.
Kateri format slike naj uporabim?	Več o tem si preberi na naslovu:  http://zavod.zrsss.si/pps/rai/Mesec/M10_1.htm Če imamo sliko v drugem formatu, kot bi si želeli, jo lahko z nekaterimi programi tudi pretvorimo v drug format (Paint Shop Pro, ...).

Nazaj Informatika Informatika1 Predavanja Vaje Utrjevanje
 

Stran ureja:                Mirko.Pesec@guest.arnes.si