Sestavljajo jih približno 100 milijard možganskih celic. Vsaka od teh celic se lahko še razveja na 20 000 vej. Efektivno uporabljamo le 7 - 9 % teh celic. Običajno je problem v doseganju teh celic, saj mnoge od njih delujejo v podzavestni sferi. V otroštvu se te celice zelo hitro razvijajo.

Za delovanje potrebujejo možgani kisik, glukozo (sladkor) in aminokisline.

Možgane sestavljata dve simetrični polobli, ki ju deli globoka zareza. Ti dve zrcalni polovici se delita na tri osnovne dele:

1. Podalšana hrbtenjača - plazilski možgani

Ta del možganov se je razvil v zgodnjem evolucijskem obdobju in je tak kot prevladujoči del možganov pri plazilcih. Njegova funkcija je instinktivne narave in zagotavlja preživetja. V primeru nevarnosti ta del možganov prevzame nadzor in usmerja v boj ali pa v beg. Ko prevladuje ta del možganov, se blokira zmožnost uporabe ostalih delov. To pomeni blokado čustev in mišljenja.

2. Limbični sistem - čustveni del možganov

To je del možganov, ki obkroža podaljšek hrbtenjače in se nahaja v osrednjem delu možgan. Značilen je za vse sesalce. Skrbi za motivacijo, čustva in zato tudi za pripravljenost na učenje. Nadzoruje tudi gibanje, telesno temperaturo, delovanje notranjih organov in posreduje informacije čutil do možganske skorje.

3. Možganska skorja ali korteks - misleči možgani

To je zgornji del možganov, ki ovija vrh in strani limbičnega sistema. Vsebuje 90% vseh možganskih celic. Je kupolaste oblike in skrbi za mišljenje, sklepanje, govor, odločanje, namerno vedenje. Sprejema tudi čutne pobude in jih razlaga.

V tem delu so zbrane vse višje inteligence, ki jih človek lahko razvije. Psiholog H. Gardner te inteligence razdeli na: jezikovno, matematično, vidno-prostorsko, kinestetično-spretnostno, glasbeno, samostojnostna (ali osebnostna), medosebno ter naravo-okoljska. Teh osem vrst inteligence predstavlja osem sposobnosti in priljubljenih načinov vedenja, ki so pri različnih ljudeh različno razviti. V zadnjem času pa se poudarjata še dve pomembni višji inteligenci: skladnostna (congruence), za katero je značilna skladnost mišljenja in delovanja in intuicijska, kjer gre za zaznavanje informacij, ki našim petim čutom niso dosegljive.

Zgradba človeških možganov nas zanima tudi zato, da razumemo kaj se dogaja v človeku med učnim procesom. Kadar je človek primerno sproščen bodo miselni procesi potekali normalno. V nasprotnem primeru pa, ko gre za stresno situacijo, se aktivira delovanje plazilskega dela možgan, kar zaustavi optimalni tok miselnih procesov in kvaliteta učenja pade. Zato je zelo priporočljiva uporaba primerne “glasbene kulise” pri učenju in uporaba občasnih premorov med učenjem, ki so obogateni s pozitivnim čustvenim doživljanjem.