Začetki Interneta segajo že v 60-ta leta, ko je Ameriško obrambno ministrstvo razvilo omrežje imenovano ARPA-net (Advanced Research Projects Agency). Za cilj so si postavili narediti omrežje, ki bi preživelo tudi v primeru vojne. Omrežje ARPA-net je sprva povezovalo le vojaška omrežja, kasneje pa se je razširilo tudi na raziskovalne ustanove.

Leta 1972 so v omrežje povezali že 37 računalnikov in pojavil se je prvi program za elektronsko pošto.

Leta 1973 so že uporabili prvi FTP program za prenos datotek med računalniki, ARPA-net pa so povezali tudi v Anglijo in na Norveško. Internet kmalu postane zanimiv tudi za komercialno uporabo.

Po letu 1980 se je vojska ločila od omrežja ARPA-net. Omrežje se je začelo močno širiti na univerze in druge organizacije ter tako privabilo na tisoče uporabnikov z vsega sveta. Približno takrat se je pojavilo tudi ime Internet.

Leta 1982 so se pojavili prvi osebni računalniki in potrebe po priključevanju v omrežje Internet so začele močno naraščati ...

Omrežje je sistem, ki omogoča izmenjavo podatkov.

Lokalna omrežja (LAN - Local Area Network) povezujejo računalniško opremo na omejenem področju (npr.: v eni stavbi ali skupini stavb) z namenom učinkovite izrabe informacijskih virov, ki se tam nahajajo.

Velika omrežja (WAN – Wide Area Network) predstavljajo povezavo več LAN omrežij, oziroma zajemajo računalnike večjega geografskega področja (npr.: v mestu, v državi, na celini, ali na celem svetu)

Internet je sestavljen iz milijonov računalnikov (strežnikov in odjemalcev), ki se med seboj povezujejo v veliko omrežje. Na teh računalnikih je ogromna količina med seboj povezanih dokumentov (podatkov oziroma informacij), zvočnih in slikovnih zapisov ter programov, ki so ponujeni v skupno rabo vsem uporabnikom omrežja Internet.

Strežnik (angl. Server) je zmogljivejši računalnik, ki izvaja določeno nalogo kot storitev na Internetu. To pomeni, da na takem računalniku deluje poseben strežniški program, ki omogoča izvajanje posamezne omenjene naloge.

• Strežnik, ki omogoča dostop do interneta in prikaz spletnih strani, imenujemo spletni strežnik.

• Če nam strežnik omogoča prejemanje in pošiljanje elektronske pošte, je to poštni strežnik.
• Če pa nam strežnik omogočajo prenos podatkov, govorimo o FTP strežniku (FTP – angl. File Transfer Protocol).

Za delo na Internetu se moramo najprej povezati na strežnik za dostop do Interneta. Za to nam dobro služi običajen osebni računalnik z modemom ali katero drugo komunikacijsko kartico (npr.: ISDN) in ustrezna komunikacijska povezava, ki nam je na voljo (telefonska linija, kabelska povezava, brezžični prenos,...). Ta povezava je lahko fiksna (najeta linija), kar je pogosto pri povezovanju večih računalnikov (npr. LAN omrežje nekega podjetja) na oddaljeni računalnik-server ponudnika Internet dostopa (npr. ARNES, SIOL, ...), ali pa običajna telefonska linija z ustreznim modemom, kadar se na strežnik povezuje posamezen oddaljeni uporabnik (npr. povezava od doma).

Osebni računalnik, s katerim se povezujemo na Internet, mora imeti ustrezen program za komunikacijo s posameznim strežnikom. Tak program deluje kot odjemalec (angl. Client) storitve, ki jo strežnik ponuja. Povedano drugače: Komunikacija med strežnikom in nanj priključenimi računalniki poteka v obliki sodelovanja programov strežnika in odjemalca.

Storitve omrežja Internet:

Danes nam Internetni strežniki ponujajo celo vrsto koristnih storitev kot npr.:

• e-pošte (e-mail)

• prenos datotek (FTP)
• svetovni splet (WWW) za pregledovanje dokumentov in uporabo multimedije
• Telnet za izvajanje programov na oddaljenem računalniku
• novice in e-skupine (Usenet, oglasne deske)
• Chat za živo dopisovanje
• Internetna telefonija in video konference
• e-poslovanje (varne strani za e-banke, e-trgovine, e-knjižnice, ...)
• ...