| 5. NLP e-članek, april 2002 |
Kaj je NLP?
Kaj je Nevro-Lingvistično Programiranje je vprašanje, na katerega sem se namenil odgovoriti v tem prispevku. Nastal je tudi kot odgovor na prepričanje površnega obiskovalca Edus spletnih strani, ki je prepričan, da pišem o neznanih letečih predmetih, kar prav gotovo ni res! Vsebina je namenjena vsem tistim, ki NLP še ne poznate, kot tudi tistim, ki ste imeli priložnost NLP spoznati v živo in se zaradi obsežnosti NLP modela in njegove vsestranske uporabnosti srečujete s tem vprašanjem.
NLP je mednarodna okrajšava za Nevro-Lingvistično Programiranje (angl. Neuro-Linguistic Programming) in predstavlja vedenjski model ter nabor izbranih osebnostnih spretnosti in tehnik. Model sta ustvarila Richard Bandler in John Grinder že v sredini sedemdesetih let prejšnjega stoletja in kot pravi sam Richard Bandler (1), je bil model definiran kot študij strukture subjektivnega doživljanja posameznika. To pomeni, da nam NLP omogoča globlje razumeti doživljanje posameznika (sebe ali drugega) in posledično tudi vplivati na to doživljanje.
Znano je, da imamo ljudje izoblikovane določene lastne ustaljene vzorce razmišljanja, doživljanja in vedenja, ki jih lahko imenujemo tudi programi. Vplivanje na te vzorce, oziroma njihovo preoblikovanje pa lahko imenujemo “Programiranje”. To nas že vodi do enega od treh delov zloženke, ki se skriva pod kratico NLP. Pri vsem tem je pomembno, da razčistimo tudi, kaj je tisto, kar vpliva na ustvarjanje in na spreminjanje omenjenih vzorcev oziroma programov?
Naši osebni vzorci oziroma programi nastajajo pod vplivom vzajemnega delovanja in medsebojnega vplivanja jezika (Lingvistika”) in telesa, v povezavi z živčnim sistemom (“Nevro”). Zato lahko te vzorce oziroma programe imenujemo tudi “Nevro-Lingvistični Programi”.
Izraz “nevro” označuje zaznavne procese (delovanje naših čutil), miselne procese (delovanje naših možganov) in vzročno-posledično tudi fiziološke procese (življenjski procesi znotraj organizma), med tem ko je “lingvistični vpliv” izražen kot jezik, ki je na eni strani lahko pojmovan kot rezultat zaznavno-miselnih procesov, po drugi strani pa te procese prav jezik lahko tudi oblikuje in usmerja. Način uporabe jezika vpliva na učinkovitost komunikacije in s tem na aktiviranje in spodbujanje zaznavno-miselnih procesov pri drugih ljudeh oziroma pri samem sebi. Če boste ta odstavek še enkrat prebrali, boste lahko še globlje dojeli širino njegovega pomena.
Iz dosedanjega opisa je že lahko razviden pomen kratice NLP. Velja pa dodati še to, da je nastal omenjeni nabor izbranih osebnostnih spretnosti in tehnik, z opazovanjem in ugotavljanjem vzorcev oziroma programov mnogih izredno uspešnih posameznikov z različnih področij profesionalnega komuniciranja. Ta področja so zajemala tako psihologijo, hipnoterapijo, izobraževanje, kot tudi področje poslovnega sveta in športa. Naj naštejem le nekaj najbolj znanih med njimi:
NLP model nam danes omogoča študij in uporabo vzorcev uspeha na vsakem področju človekovega delovanja ter možnost posredovanja tega znanja in spretnosti tudi drugim.
Robert Dilts (2), ki aktivno deluje na področju razvoja NLP-ja, pravi, da je NLP “pragmatična šola mišljenja”. Dilts NLP definira kot vedenjsko znanost, ki zagotavlja:
Velik poudarek pri učenju NLP je posvečen razvoju (programiranju) in uporabi osebnostnih spretnosti posameznika, saj le tako dobi vedenjska znanost tudi praktičen pomen. Pri tem igra pomembno vlogo tudi razumevanje in usmerjanje zavednih in nezavednih miselnih procesov, kar daje NLP-ju poseben čar in učinkovitost. Smisel tovrstnega učenja je usmerjena uporaba NLP znanj in spretnosti za osebnostno krepitev sebe in drugih ljudi.
Reference:
Richard Bandler, Time For a Change, California, USA, 1993
© 2002 Milan Kotnik; Vse pravice pridržane.