| 1. NLP e-članek, December 2001 |
Preko meja modela sveta
Na našem decemberskem srečanju NLP PRAKTIKUM-a smo se zabavali z doživljanjem in sidranjem lastnih notranjih virov. Ugotavljali smo, kaj lahko naredimo z dobrimi občutki, ki nastanejo ob doživljanju nečesa dobrega in se poigrali s tehniko, ki nam omogoči, da dalj časa vzdržujemo dober občutek namesto da mu pustimo, da počasi izpuhti in izgine.
Izpeljali smo tudi vajo sidranja notranjega vira, kjer se je še posebej izkazal pomen spreminjanja podmodalnosti našega doživljanja. In kako daleč lahko pri tem gremo? Koliko dobrega si lahko zares privoščimo? Prav s tem vprašanjem sem se srečal, ko sem podobno vajo delal na NLP treningu pri Richardu Bandlerju in ko smo po vaji vsak pri sebi ocenjevali kako intenzivno je bilo naše doživljanje. In prav presenečeni smo bili, ko je Richard, ki nas je med vajo opazoval, na koncu pripomnil: “
Še ne veste, kaj je to zares močno doživljanje”.Še pred leti, ko je na cestah kraljeval kot čudo tehnologije tisti stari “fičko”, smo pogosto lahko slišali, da nekdo kaj dela “sto na uro”. Huh, takrat je bila hitrost 100 Km/h že pravi dosežek, če si samo predstavljate hrumenje in drgetanje konjev pod pokrovom ubogega fička. Kaj pa danes? Kaj pravite na “sto na uro”, ko so avtomobili že veliko varnejši in zmogljivejši in ko so tudi ceste, no vsaj nekatere, že mnogo boljše in varnejše.
Prav NLP-ju se moram zahvaliti, da se vse pogosteje zavedam, kako si ljudje nevede postavljamo meje in se pri tem prepričujemo, da preko njih ne gre. Ja, ja, ja, tista stara zgodba o mejah modela sveta in ko pomisliš kako bi bilo, če bi bilo, se ti nehote začne spreminjati tudi tvoj model sveta, ali pa tudi ne.
Tudi Robert Dilts je v svojem naboru jezikovnih trikov uporabil tako imenovani “kot da” miselni okvir (“As If” Frame), ki nam prav elegantno omogoča podkrepiti prepričanja in predstave, ki so na prvi pogled morda nekoliko blede. Prav ta pristop je tudi meni pomagal, da sem doživel preboj pri razvoju svojih NLP spretnosti. Še kot NLP praktik sem se pogosto spraševal, kako naj pri sebi razvijem sposobnost vizualnih predstav, ki omogočajo tako elegantno uporabo mnogih tehnik NLP. Srečal sem se s številnimi nasveti izkušenih NLP mojstrov in trenerjev, od tega, da velja predstave postaviti v nek realen kontekst in da si lahko pomagamo z usmerjanjem oči navzgor, do tega, da velja narediti predstave žive oziroma gibljive. Poudarek, da vsak kreira svoje notranje predstave na svoj način, mi je vedno deloval realen, a vseeno daleč stran od magične formule za vizualizacijo. Potem pa sem se nekega poletnega sončnega popoldneva rekel: “Kaj ko bi si kar predstavljal, kot da vidim svoje vizualne predstave?” Poiskal sem si miren kotiček, se sprostil in predstave so zaživele, saj nisem bil več omejen s tem, kako naj bi vse skupaj res izgledalo. Rezultati, do katerih sem prišel, so me razveselili in navdušili.
Zdaj vem, da ko se mi bo naslednjič zahotelo, da si postavljam meje, si bom pri tem lahko v zavest priklical tudi to, da si te meje lahko tudi premikam in širim svoj model sveta. To je tako kot pri postavljanju ciljev, kar je pa že čisto druga zgodba, ali pa tudi ne.
Mimogrede, ali si lahko predstavljate sokreatorja NLP Richarda Bandlerja v fičku ;-)) Prav Richard je znan kot mojster v premagovanju meja, ki si jih postavljamo v svojih modelih sveta in kolikor mi je znano ima raje velike avtomobile, po možnosti še s kakšnim rogom na sprednji strani. In že se srečamo z vprašanjem sprejemanja novega in drugačnega, česar pa je poln današnji “
globalni svet”.Kot rečeno, sidrali smo in sidrali še bomo. Na naslednjem srečanju NLP PRAKTIKUM-a se bomo pozabavali še z nekaterimi naprednejšimi tehnikami sidranja notranjih virov, Samo Božič pa nam bo na kratko predstavil poseben pristop k hitremu branju, kar je v današnjem svetu znanja in informacij kar koristna spretnost, kajne?
Lep pozdrav,
© 2001 Milan Kotnik, Vse pravice pridržane