- AKTIVNO POSLUŠANJE -

Aktivno poslušanje je nepogrešljiv del dobre komunikacije in dobrih medsebojnih odnosov. Kadar aktivno poslušamo bo oseba, ki govori, dobila občutek, da smo res pozorni do nje. To je lahko izraz zavzemanja za medosebni odnos, ali pa ima celo terapevtski vpliv. Aktivno poslušanje omogoča višjo raven razumevanja, zato je nujen del vsakega skupinskega učenja. Omogoča tudi dobro vzgojo otrok in zelo dobre odnose med starši in otroci. S pomočjo aktivnega poslušanja samega sebe pa se lahko podamo tudi na pot samozavedanja in osebne rasti. Samozavedanje obsega zavedanje občutkov, misli ter lastnih vrednot in prepričanj. To omogoča razreševanje notranjih osebnih konfliktov, ki se jih običajno niti ne zavedamo in omogoča osebnostni razvoj posameznika. Omogoča pa tudi razvoj intuicije.

TRI KVALITATIVNE RAVNI POSLUŠANJA

Pri poslušanju posameznika lahko ločimo tri kvalitativne ravni, ki se medsebojno izrazito ločijo po kvaliteti medosebne komunikacije. Te tri ravni poslušanja so:
1. zaznavanje - slišimo besede, a jih ne razumemo ali celo ignoriramo;
2. razumevanje besed, ki pa so žal velikokrat večpomenske ali pa celo prikrivajo pravi pomen sporočila, ki ga oseba izraža;
3. razumevanje sporočila - poslušamo pomen besed in razpoznavamo nebesedne znake osebe, ki nam sporočilo prenaša.

Po vrsti bi te tri ravni lahko označili kot poslušanje z ušesi (slišno), z možgani (miselno) in s srcem (celostno).

KAKO LAHKO AKTIVNO POSLUŠAMO

1. Glej govorečega in opusti vse ostale aktivnosti.

• Uporabljaj neverbalno vedenje, ki podpira dober stik (kimaj z glav, ohranjaj očesni stik, imej enak ritem in hitrost telesnih gibov);
• Tudi neverbalno pokaži da te vsebina zanima (rahla nagnjenost naprej, roke in noge niso prekrižane, obdrži primerno razdaljo).

2. Poleg besed bodi pozoren tudi na ozadje besed, ki ga ustvarjajo občutki.

• Bodi vživet v to kar doživlja govorec.

3. Resnično se zanimaj za vsebino.

• Sprosti pritisk na govorca. Daj mu priložnost da govori, in naj občuti da ima možnost za govorjenje. Pazi, da govorec sam izbira vsebino.
• Bodi potrpežljiv, daj mu čas in ga ne prekinjaj;
• Uporabljaj verbalne odzive (aha, razumem, jasno, ja povej, ...).

4. Ponovi določeno vsebino povedanega (vleči zaključke).

5. Občasno postavi vprašanje, ki razjasni pomen.

• Vprašanja naj bodo tesno navezana na vsebino, ki jo govoreči podaja. Tako se prepričaš, da je tvoja izkušnja enaka, kot jo doživlja govorec.

6. Zavedaj se svojih lastnih občutkov in močnih prepričanj.

• Odstrani motilne vplive in ne delaj nervoznih gibov ali zvokov.

7. Kadar želiš predstaviti svoje mnenje, to naredi po tem, ko si prej dobro poslušal.

• Bodi miren in ne kritiziraj, da ne postaviš govorca v obrambni položaj.

Prav pozornost na ozadje povedanega igra izredno pomembno vlogo. Zelo velik del človekove komunikacije poteka nebesedno. Ton glasu, izraz na obrazu in govorica telesa pogosto razkrivajo sporočilo, ki z besedami ni bilo povedano. Ta nebesedna sporočila ponazarjajo čustva (npr. jeza, vznemirjenje, žalost, strah,...) in so običajno veliko pomembnejša od besednega sporočila. Z zaznavanjem in razumevanjem vsega tega smo bogato nagrajeni, saj smo udeleženi v dobri medosebni komunikaciji.

Avtor prispevka: Milan Kotnik

| teme študijskega krožka | drugi članki |