METODE UČINKOVITEGA POMNJENJA
Pregled vsebine:
Uvod
Tri vrste spomina
Pomnjenje in inteligenca
Vaja
**********
Uvod
Sposobnost pomnjenja se kaže kot učinkovitost procesov, s
katerimi shranjujemo informacije in jih izročamo dolgoročnemu
spominu. Kratkoročni spomin je aktivni proces, ko informacijo
držimo v zavesti in ne sodi k sposobnosti pomnjenja. Pomnjenje
je proces, ki omogoča, da v možganih nastanejo strukturne
spremembe, ki v prihodnosti lahko sprožijo vzburjenje istih
nevronskih vzorcev. Kako dobro se nekaj zapomnimo je odvisno od
naše motivacije, aktivnosti, načina, kako organiziramo gradivo,
kakšne so naše izkušnje, ...
Širok sestav sposobnosti pomnjenja tvorita asociativno pomnjenje
in pomnjenje smiselno povezanega gradiva, zato se bom v naslednji
kratki predstavitvi omejil na vizualno asociacijsko tehniko, ki
je le ena od številnih tehnik učenja oz. pomnjenja.
Z vizualno asociacijsko tehniko si skušamo besede in pojme
predstavljati v povezavi z določeno situacijo, ki jo je možno
čustveno čimbolj obarvati in hkrati razločno videti. Kasneje
lahko ugotovimo, da jo lahko še po dolgem času spet prikličemo
v spomin, in da nas obenem zopet spomni na besedo.
Tri vrste spomina
Poznamo tri vrste spomina:
a) ultrakratkotrajni spomin (senzorni spomin) - UKTS
b) kratkotrajni spomin - KTS
c) dolgotrajni spomin DTS
Te tri vrste spomina lahko po svoji funkciji razporedimo drug za
drugim, to pomeni, da vsaka informacija, ki jo človek sprejme,
prispe najprej v UKTS. Morda ta informacija ni bila zelo
pomembna, zato po nekaj sekundah zopet izgine iz spomina. Če se
to zgodi, tedaj ta informacija nikoli ne pride iz UKTS. Samo
kadar se kakšna informacija zaradi svoje pomembnosti ohrani dlje
kot 20 sekund, se prenese naprej v KTS. Tudi tu se informacija
ohrani le za kratek čas, in sicer za več minut. Če se namreč
informacija obdrži v KTS dlje kot 20 minut, preide naprej v DTS.
Če je bila informacija zaradi manjše pomembnosti ali
zapomnljivosti v KTS npr. samo 15 minut, nato izgine, ne da bi
kdaj prispela v DTS. DTS je torej dokončen spomin, iz katerega
človek prikliče vse podatke, besede ali npr. imena, ki so bila
sprejeta pred več kot 20 minutami (KTS) in 20 sekundami (UKTS).
Seveda se lahko tudi te informacije pozabijo, morda po 30 minutah
ali 5-tih urah ali 10-tih dneh ali celo šele po letih. DTS
namreč ne daje nobenega trajnega jamstva. To je namreč odvisno
samo od tega, kako pogosto informacijo uporabljamo in jo s tem
obenem ponavljamo in kako zapomnljiva je bila informacija. In tu
smo sedaj prišli do svoje metode. Z asociacijsko tehniko
spreminjamo abstraktne in manj zapomnljive dele v nazorne in
zapomnljive; s tem postane dražljaj v možganih zelo močan in
te informacije lahko obdržimo presenetljivo dolgo.
Za tiste, ki jih to prav posebej zanima, samo še na kratko
omenimo, da obstaja UKTS iz električnih stikalnih krogov, KTS iz
ribonukleinskih verig in DTS iz beljakovinskih molekul.
Informacije, ki jih s procesom asociativnega pomnjenja shranimo v
dolgoročni spomin, ne bi imele nobenega pomena, če ne bi bile
dostopne tudi priklicu. Tako imenovani delovni spomin nam
omogoča, da te informacije za kratek čas ponovno aktiviramo,
ali pa jih naprej obdelujemo. Zato je delovni spomin bistvenega
pomena za razumevanje jezika, pojmovnega mišljenja in učenja.
Kognitivni (cognitive science - znanost o spoznavanju) psihologi
nam delovni pomnilnik pri človeku predstavljajo takole:
Delovni pomnilnik sestoji iz treh temeljnih struktur, potrjenih
tudi nevrološko. Dva podporna spominska sistema, artikulacijska
zanka za slušne modalnosti in vizualna - specialna mapa,
omogočata začasno hranjenje informacij, ki so v delovnem
spominu. Osrednja, izvršilna enota pa skrbi za mentalno
manipulacijo teh vsebin. Taka struktura delovnega pomnilnika je
temelj reprezentacijske zavesti človeka in omogoča lahkoten
priklic vsega kodiranega znanja iz dolgoročnega spomina.
Pomnjenje in inteligentnost
Dobro pomnjenje je vsekakor potreben pogoj za inteligentnost, ne
pa tudi zadosten. V nevronski mreži namreč hkrati obstaja več
med seboj bolj ali manj ločenih vzorcev vzburjenja. Ti so seveda
med seboj bolj ali manj topološko ločeni. Za učinkovito
obdelovanje informacij je sedaj potrebno, da se med temi
področji vzpostavijo nove povezave. To je bistvo
inteligentnosti. Inteligentnost je torej sposobnost povezovanja
izkušenj, izkušnje pa so že obstoječi posamezni spominski
zapisi oziroma že obstoječe povezave med njimi.
Vaja
1. Zapomnite si 12 dvomestnih števil po vrstnem redu, tako da
jih lahko ponovite naprej in nazaj oz. interpretirate katerokoli
številko od 1-24.
Rešitev:
Izdelamo podlago za vrstni red od 1 - 12. Tak sistem je
videti takole:
1 - stolp
2 - labod
3 - triperesna deteljica
4 - stol
5 - pet prstov na roki
6 - meter
7 - zastava
8 - peščena ura
9 - zaviti rep
10 - palica z žogo
11 - par smuči
12 - 12 ur
Pretvorimo številke v soglasnike.
0 = c,z
1 = t,d
2 = n
3 = m
4 = r
5 = s
6 = č,ž,š
7 = k
8 = f,v
9 = b
Med soglasnike dodamo samoglasnike in tvorimo samostalnike, ki
jih nato čim bolj asociativno povežemo s sistemom za vrstni
red.
Avtor prispevka: Milan Setničar