Asertivnost in soočanje z agresivnostjo
**********
Vprašanja:
Kako se počutim in kako reagiram v sledečih situacijah:
· če se kdo v vrsto vrine pred mene
· če prodajalka ali uslužbenka pri okencu prav počasi
opravlja svoje delo
· če mi kdo stopi na nogo
· če se kdo zadane vame
· če se policaj ali carinik do mene obnaša nespoštljivo
· če me kdo divje kritizira ali kriči name
· če pride v moji bližini do divjega prepira ali pretepa
Pregled vsebine:
**********
Definicija:
Asertivnost: to assert oneself
Vstrajati pri določenih pravicao oz. priznanju nekoga. Izvesti
učinkovito akcijo
Asertivnost vodi v pravičnost
Pomanjkanje oz. slabo razvita asertivnost pa v
· podredljivost
· nadvlado in nasilje ali
· odmaknjenost oz. osamitev
Lahko pa tudi v kombinacijo tega trojega.
Za to, da se postaviš za svoje potreba oz. pravice, je potrebno,
da si
prepričan, da so utemeljene.Prepričanje, da si upravičen do
nečesa, ti daje moč, voljo in pogum, da se za to postaviš.
Pri prepričanju, da nam nekaj pripada, je bistveno:
· občutek lastne vrednosti oz dobra samopodoba razredna družba
(marsikdaj) temelji na tem, da večina gleda na elito s
prepričanjem, da jim je le ta nedosegljiva oz. da je morda celo
ne zaslužijo.
· izkušnja oz. informacija o takem "sistemu" bistvene
so izkušnje iz primarne in sekundarne socializacije
· filozofska prepričanja oz. temelji o pravičnosti in model
sveta
· pogum oz. junaštvo
Pomanjkanje asertivnosti je povezano z
(izhaja iz) premajhnim
spoštovanjem do samega sebe, življenjskim okoljem in strahom.
Asertivnost v pravljicah in
legendah: (Upreti se krivičnežu)
· Legende: Robin
hood, Zorro, Bravehart - Wiliam Wallace, Devica orleanska,
Olymp de Gouges - začetnica gibanja za enakopravnost žensk
· Grška Mitologija: Herkules,
Prometej, ....
· Pravlice: Princ in zmaj, Pogumni
krojaček, Trije prašički, rdeča
kapica, volk in sedem kozličkov, Janko in Metka, Trnjulčica,
Pepelka,
Kralj Matjaž
· Sveto pismo: Mojzes, Jezus, Jožef,
David
· Grške drame: eus ex machina
Vedno so si ljudje predstavljali, da mora ta junak priti od
nekod.
Malokdo je razumel, da je on tisti, ki mora postati tak junak
vsaj v
svojem okolju.
Da junak ne pride vedno od zunaj, vedno pa lahko pride od
znotraj.
Junak je tisti, ki se spoprime s situacijo oz. sistemom, takim
kot je
in ga poskuša narediti boljšega.
Zakaj se ljudje ne postavijo za svoje preavice ali za pravice
drugega?
Ker so "komot", ker bi morali izbrati težjo pot, a
samo za malo časa,
potem bi se stvari izboljšale
Ravnotežje med prijaznostjo in
agresivnostjo:
Vprašanje se postavlja kdaj preklopiti iz prijaznosti v
asertivnost.
Mislim, da mora tu obstajati zvezen oz. postopen prehod med enim
in drugim.
Problem pa je, če nas preseneti negativen pristop (nesramnost,
napadalnost, ...)
Potem se včasih ne znajdemo. Še posebej, če nam je vrednota
prijaznost
oz. naklonjenost. Primer Arapešev, ki niso vedeli kaj storiti ob
soočenju z agresivnostjo.
Optimalna asertivnost
Pomembno je ohranjati harmonijo in dobro razumevanje.
Večina ljudi pa si zmotno predstavlja, da se to dosega edino s
potrpežljivostjo, torej podrejanjem. V resnici pa je potrebno,
da se potrebe in želje izrazijo na sprejemljiv in hkrati dovolj
močan način, česar pa veliko ljudi v mnogih primerih ne zna.
Problem je, da to storijo preveč agresivno (aktivno ali pasivno)
in so zato zavrnjeni, ali pa niti ne storijo, ker bi bili preveč
agresivni oz. so se že naučili, da so zavrnjeni.
Poleg tega velikokrat drugega doživljejo kot oviro oz. nasprotnika pri uresničevanju svojega zadovoljstva, ne pa kot potencialnega sodelavca.
Taka naravnanost pa je bistvena. Potrebno je ohraniti dober stik.
Za to, da dosežemo optimalno raven asertivnosti, je potrebno
povečevati postopno in zvezno, vendar pa dovolj hitro, da
dosežemo namen. Če prehitro oz. premočno izrazimo svoje želje
to lahko deluje preveč nasilno, kot če bi na primer hoteli
položiti krožnik na mizo, a bi ga postavili tako hitro oz.
močno, da bi se razbil.
Če pa smo prepočasni, pa je lahko ključni trenutek že mimo.
Kot bi se na primer prav počasi odpravili na postajo in bi vlak
odpeljal, še preden bi prišli tja.
Asertivnost ne vključuje
sovražnosti, maščevalnosti, ali kakršne koli
zavedne ali nezavedne želje drugega poškodovati ali
oškodovati, ampak
zgolj zavarovati sebe oziroma uveljaviti svoje pravice.
Priti na svoj račun, vendar ne na račun drugega.
To pa predpostavlja, da naše pravice ne bi bile kršene namerno
ali pa,
da bi bili zavarovani kljub temu.
Včasih asertivnost ni dovolj, ampak je potrebna nasilnost (da bi
se
zavarovali), umik, ali celo podreditev.
Meje Jaza:
Pri zdravih osebnostih in odnosih so dobro postavljene in jasne,
drugje pa ne.
Spoštovanje meja drugih je bistveno povezana s spoštovanjem
lastnih meja.
Asertivnost je bistvena za vzpostavljanje zdravih meja.
Kdaj asertivno delovati?
Kadar so kršene naše pravice ali pravice naših bližnjih.
Kljub temu, da se zdi v naši družbi postaviti se zase nekaj
negativnega je to pomembno.
Če se ne postavimo za tisto, kar je prav, s tem delamo krivico
sebi in drugim.
· druge prej ali slej začnemo (nezavedno) obtoževati, da so
krivični
in jih s tem še bolj potiskamo v krivičnost
· za vsakim ki potrpi je naslednjemu težje uveljavljati svoje
pravice
· drugim omogočamo oz. dopuščamo, da so krivični in s tem
tudi njim
škodujemo, saj jim odtegnemo našo pomoč pri razvoju
poštenosti
Problem pa je, če (kar je precej pogosto) imata različni strani
različne predstave o pravicah.
Takrat problem ni v nenamernem niti v namernem kršenju pravic,
ampak v neusklajenih predstavah.
Ta problem temelji na filozofskih, religioznih ali čustvenih
temeljih.
Ali pa na osnovi tradicije.
Če si od nekdaj bil lastnik nečesa, potem ti verjetno niti na
misel ne
bo prišlo, da do tega ne bi bil upravičen.
Avtor prispevka: Marko Iršič