NEUGODNI VPLIVI RAČUNALNIKA NA NAŠE TELO – SAMOPOŠKODBA
Metod Čufar, Mateja Žepič
Povzetek
Nevarnosti, ki jih ne čutimo takoj – sevanje in podobno, pa tudi mnogo bolj nedolžne nevarnosti, ki zaradi dolgotrajnosti prav tako škodljivo delujejo na naše telo, pa največkrat zanemarjamo. Nekaterim poškodbam se lahko v celoti izognemo, če se jih zavedamo in naredimo vsaj nekaj za naše zdravje.
Abstract
We neglect the dangers, which can't be felt immediately – radiation and alike, and also more innocent danger, which because of its long-term effect, do harm to our bodies. We can complietely avoid some of the injuries, when we are aware of them and when we do something for our health.
Ključne besede
ergonomija, sevanje, škodljivi vplivi, zdravo okolje, sprostitvene tehnike, samopoškodba
Key words
ergonomy, radiation, harmful influence, healthy environment, technique of relaxation,self-injury
UVOD
Živimo v svetu, ki nam nudi nešteto možnosti za zabavo, in učenje. Lepo je pogledati naše otroke, kako z veseljem premagujejo prve ovire in težave, ki jih ponuja računalniški svet. Živimo pa tudi v svetu, ki naše življenje vse bolj ogroža. Vsak si je v življenju gotovo ogledal vsaj en znanstveno-fantastični film, kjer so računalniki hudobne naprave, ki slej ko prej znorijo in napadejo ljudi ter jim povzročajo bolečine in poškodbe.
Danes veliko pišemo in govorimo o obremenitvah in preobremenjenosti otrok. Raziskave v svetu so pokazale, da je zgodnje seznanjanje in učenje ob računalniku nova pozitivna vrednota. Ugotovljeno je tudi to, da otrokom ni težko obvladati delo s tipkovnico in računalnikom. Naju je zanimalo in seveda gotovo še mnoge druge, ki se že več let posvečamo delu z računalnikom in pri tem opazujemo otroke pri delu, kako se ti počutijo in obnašajo. Zavedala sva se ključnega dejstva, da so učenci pri delu v računalniški učilnici obremenjeni enako kot odrasle osebe. Pri tem sva bila pozorna oziroma sva opazovala tudi vzporedne dejavnike razvijajočega otrokovega organizma kot je utrujenost, koncentracija, pomanjkljiva oprema, možnosti za delo in podobno. To pa so poleg najsodobnejše opreme drugi ključni dejavniki, ki odločilno vplivajo na uspešnost obvladovanje računalnika in učenja. Pri tem sva se opirala tudi na to, da uporaba računalnika v učnem procesu močno poveča obseg in količino informacij, ki jih učenec dobi pri uri računalništva v primerjavi s klasičnimi urami (brez uporabe računalnika). Seveda je ta pozornost upravičena, saj so le ti otroci še posebno problematični v času odraščanja, ki probleme v razvoju preslikajo v svoje prihodnost.
Zato je naloga vseh, ki smo posredno ali neposredno postavljeni v program učnega procesa, da s svojim znanjem in vedenjem opozarjamo in učimo otroke, da se izognejo nezdravemu načinu dela in jih oblikujemo v ozaveščeno zdravo osebnost. Pri tem pa večkrat pozabimo, da so tako učenci kot učitelji neprestano pod energetskimi in psihičnimi obremenitvami ter izpostavljeni še vplivom iz okolice. Sem sodijo: hrup vibracije, sevanja in škodljive snovi. Že ta dejstva nas hitro pripeljejo do zdravstvenih preobremenjenosti učenca in učitelja. Seveda pa takšna gledanja v luči industrije in šolstva predstavljajo še dodatne investicije, ker pozabljamo, da je ugodno počutje pri fizičnem in umskem delu bistvenega pomena. Zato je nujno potrebno, da že učencem v šolah omogočimo tudi ekološko prijaznejše pogoje dela. To je bil tudi najin namen.
Svetovna zdravstvena organizacija je v številnih študijah že večkrat opozorila, da vsakodnevno sedenje pred televizijskim sprejemnikom ali računalniškim zaslonom načenja zdravje ljudi. Na srečo se ljudje vedno bolj zavedamo škodljivosti elektromagnetnega sevanja, ki izvira iz vseh naprav, priklopljenih na električno omrežje. Spomnimo odjavi dveh člankov v časopisu Delo, kako so se ljudje v Sloveniji borili proti postavitvi radarjev na njihovih območjih (Senožeče), saj so se zavedali, kako lahko velik izvor sevanja vpliva na njihovo zdravje in počutje in kako so v Italiji izrekli sodbo, ki opozarja na škodljivo delo ob računalniku.
Zavedati pa se moramo tudi, da imamo v naših domovih, podjetjih in šolah prav tako veliko naprav priklopljenih na električno omrežje in vse te naprave so prav tako izvor biološko škodljivega sevanja. Poleg tega smo tem napravam izpostavljeni ves čas, zato so posledice biološko škodljivih sevanj še toliko večje.
STORITI MORAMO VSE, DA UPOŠREVAMO VSA PRIPOROŠILA IN STANDARDE EVROROPSKIH INSTITUCIJ, DA SE ZAŠČITITIMO V SVOJIH DOMOVIH, NA DELOVNIH MESTIH IN ŠOLAH.
Ne smemo se slepiti s tem, da naše telo ni izpostavljeno raznim nevarnostim, ki jih žal naša čutila ne morejo zaznati, vendar to ni najina tema. Izhajava tudi iz dejstev, da so švedski znanstveniki ugotovili, da tako imenovana zaslonska bolezen (Screen Disease) ne napada le očes, temveč lahko škoduje celotnemu organizmu: živčnost, potrtost, brezvoljnost, izčrpanost in stres je mogoče pripisati pomanjkljivo urejenim zaslonskim delovnim mestom.
Najin namen ni osvetljevanje sedanjega stanja na šolah, tako ne bova analizirala strojne opreme, oziroma delovnega mesta za računalnikom, ampak bo poudarek, kako preprečiti večino posledice, ki izhajajo iz tega stanja.
V zadnjem delu bova pokazala nekaj primerov, ki dokazujejo, da z upoštevanjem vseh vedenj in znanj lahko tudi veliko storimo sami, da delo ob monitorju ne postane monotono in zdravju manj škodljivo, pa čeprav niso izpolnjene vse ergonomske, ekološke in tehnične zahteve. Tako bo tudi delo v razredu osnovano na drugačnih temeljih in novih vrednotah.
Pri tem sva poizkusila raziskati počutje v nekaterih računalniških učilnicah slovenskih srednjih šol. Zanimalo naju je sovpadanje smernic, ki jih zdravstvo in ekologija zahteva na tem področju, z dejanskim stanjem. S pedagoškega vidika je namreč zelo pomembna ureditev učnih prostorov, saj tudi ta lahko zaviralno ali na drugi strani spodbujevalno vpliva na opravljanje vzgojno - izobraževalne funkcije šole kot ustanove. Primerna urejenost in organizacija dela ob monitorju je pomembna tako iz organizacijskega, kot tudi iz zdravstvenega vidika.
Pogled v naš razred
Ne smemo prezreti dejstva, da je delo v računalniški učilnici (ali z domačim računalnikom) je predvsem povezano z obremenitvijo vida; kar pa že dokazuje, da je delo z računalnikom težje kot delo z besedilom. Seveda to še ne pomeni učenje z računalnikom, kar pa je že druga tema.
Sprejeti moramo dejstvo, da se delo z računalniki razlikuje od običajnega dela v razredu (pogosto spreminjanje pozornosti s tipkovnice na zaslon, analiza in hitri popravki na zaslonu dobljenih rezultatov itd.). Pri tem pa uporaba računalnika drugače vpliva na aktivnost miselne dejavnosti učenca (večkratne spremembe koncentracije zaslon – tekst na mizi, analiza rezultatov, korekcije in popravki na zasloni in podobno), kar se običajno preprosto vidi na povečanju delovanju organizma.
Poleg tega delo z računalniki spremlja veliko dejavnikov, ki lahko povzročajo organizmu neprijetne učinke na funkcionalno stanje organizma in na delovno sposobnost učencev. Pri tem bi se oprla na opozorila tujih strokovnjakov, da skoraj vse sodobne naprave, sem sodi tudi računalnik, povečujejo količino pozitivnih ionov v okolju, kjer se nahajajo. Računalnik sam po sebi že poslabšuje zrak, saj ne vpliva le na njegovo vlažnost in temperaturo, žal pa zrak še tudi pozitivno naelektri. Pri tem bi opozoril tudi na kovinsko opremo (mize, stoli) in sodobne umetne materiale, ki tudi privlačijo elektrone. Nemalokrat lahko to sami občutimo ob statični elektriki.
Zavedati se moramo tudi tega, da delo z računalnikom lahko povzroča preobremenitev vida že pri najmanjši obremenitvi (napetosti). Iz opazovanja sva sklepala, da po 20 do 30-minutnem delu nastanejo v računalniški učilnici pri učencih spremembe, ki imajo za posledico povečano utrujenost in zmanjšano koncentracijo. Potrditve sva dobila tudi v raziskavi Zavoda za medicino dela v Kopru. Pri tem pa nisva zasledila iz objavljenih raziskav vplivov in posledic učiteljev oziroma ljudi, ki niso ves čas aktivni za zaslonom, ampak se nahajajo v računalniški učilnici oziroma prostoru z več računalniki.
Ustvarimo si sami zdravo delo v računalniški učilnici
Pri upoštevanju vseh navedenih dejavnikov in pogojev, ki spremljajo delo v računalniški učilnici priporočava vsem tistim, ki jim je delo razredu izziv, da upoštevajo najine dolgoletne izkušnje in ugotovitve. Te temeljijo na objavljenih meritvah, študijah, analizah, ugotovitvah, izgubljenih urah, bolniških izostankov, odškodninah, znanstvenih raziskavah in posledicah dela ob računalniku. Zato čisto majhen osebi nasvet, kako se izogniti večini računalniškim neprijetnostim oziroma nevarnostim.
| Morebitne škodljive učinke na zdravje dijakov lahko zmanjšamo že z rednim opozarjanjem na pravilno držo pri sedenju. |
| Da bi zmanjšali obremenjenost dijakov, skušamo skupaj z vodstvom šole odpraviti, vsaj blok ure. |
| Opozarjajmo na skrajšano delo v računalniški učilnici. |
| Poskrbimo za pravilno osvetlitev v računalniški učilnici. Posvetimo tudi del naše pozornosti na zrcaljenje monitorja, odbleskom, odsevom in različnim svetlobnim vplivom, ki so prisotni v učilnicah. |
| Pazimo na ustrezno temperaturo in klimo v učilnici, kajti velike steklene površine so naravni vzrok za povečano segrevanje. Del toplote pa oddajajo že računalniki sami. Namesto klasičnih lamelnih zaves priporočava uporabo Multifilm-lamelnih zaves, ki imajo zaradi svoje zgradbe sposobnost zadržati do 80% sončne energije, kljub temu pa imajo dovolj veliko propustnost svetlobe, kar omogoča optimalno bleščanja pri delu ob monitorju. |
| Z prezračevanjem računalniške učilnice omogočimo pristop negativnim ionom, ki vemo, da so problem v zaprtih prostorih, še posebno pa v računalniških učilnicah. Priporočava nabavo ionizatorja zraka, ki s svojim delovanjem poskrbi za zdravje, dobro počutje, ter maksimalno delovno in študijsko zmogljivost. Čeprav smo pri tem že vezani na finančne vire, pa ne smemo mimo dejstva, da človek vsak dan vdihne približno 10.000 litrov zraka, ki je zanj nujno potreben in ključni faktor. |
| Najin namen je tudi, da spodbudiva večjo motivacijo in afirmacijo vseh tistih, ki sprejemajo nove ideje o drugačnem, učinkovitem in zdravem delu v razredu ter izven šolskih dejavnosti |
| Poskrbimo za ustrezno sprostitev s tem, da dijaki med uro izmenjavajo določene delovne aktivnosti. |
Prav slednji element naju je še posebno zanimal, kajti njegove prisotnosti nisva zasledila na slovenskem prostoru. Tu pa se je bilo potrebno vrniti nazaj k naravi, nazaj k človeku. Zdrav duh v zdravem telesu je rešitev tudi tega problema. Čeprav ta rešitev ni čisto idealna, vendar je v tem trenutku, sprejemljiva. Ob sedenju v razredu si s vajami za sprostitev, vajami avtogenega treninga in vajami za koncentracijo izboljšamo našo psiho - fizično kondicijo. Seveda se delo v razredu pri tem malce spremeni, saj monotonost pri pouku prerašča v druge dimenzije, ki jih morata tako učitelj kot tudi učenec sprejeti. To pa bo tudi naloga in izziv učiteljem v prihodnosti. Če uspemo že sedaj, bodo dijaki ohranili veselje do učenja in si pridobili moč in znanje za spopad z vsakdanjimi življenjskimi težavami.
Mogoče prvi začetki ne bodo takšni, kot jih pričakujemo, nedvomno pa bo to izziv za mnoge učitelje, da se preizkusijo tudi na tem področju. Najini nasveti veljajo izvajanju neposrednega dela z dijaki in vzpostavitvi prijetne klime v razredu. V tem prispevku ne bi naštevala in opisovala vseh vaj in tehnik, katere lahko uporabimo v računalniški učilnici, temveč je najin namen le nakazati eno rešitev, za katero niso potrebna finančna sredstva. Podobne vaje si oglejte na internetu (http://www.kbibk2.ac.at/ergonomie/turnen/ueb01.htm) in v Katalogu strokovnega izobraževanje in izpopolnjevanja - Avtogeni trening pomoč učencu in učitelju.
Izkušnja, kako praktično poteka sproščujoča telovadba v razredu
Znano je, da sproščujoča telovadba človeka pomiri in sprosti. Ta pa je tudi ključ, da tako učinkovito telovadbo prenesemo za nekaj trenutkov, odvisno od potrebe, v našo računalniško učilnico. Seveda pa so vse te vaje primerne tudi v razredih, ki niso multimedijsko opremljeni. S preprostimi vajami dosežemo prijeten medčloveški odnos, z mišično sprostitvijo pa pride tudi do duševne sprostitve. Pri tem pa se samo po sebi pojavi vprašanje: “Kdaj naj izvajamo sproščujoče vaje in koliko časa naj te trajajo?” Že pogled po razredu nam pokaže obraze in držo pri sedenju naših učencev. Saj vemo, da se sprostitev mišičja kaže vedno v celotni drži telesa. Če pa pri tem vidimo še kisle obraze naših učencev, potem zagotovo ne naredimo napake, če iz predlaganih vaj, katere ne navajava v tem članku, ampak jih za začetek poiščemo na internetu (http://www.zdnet.com/zdtv/callforhelp/project/jump/0,3652,2127889,00.html) izberemo katero in se z njo pozabavamo kakšno minuto ali dve. Pri tem pa se moramo zavedati, da so to novosti, katere pa vedno niso sprejete z navdušenjem. Poizkusite in uspeli boste.
Namesto zaključka
Sprostitvene tehnike, dobra klima, ter časovna omejitev dela in ozaveščenje ob monitorju nam bodo gotovo v pomoč vsaj toliko časa, dokler ne zamenjamo staro opremo z najsodobnejšo.
Ne prezrimo tudi zakonske smernice EU, ki so z zakonom določile rok 31.12.1999 za odpravo vseh ergonomskih nepravilnosti na delovnih mestih.
Načrtovalci opremljanja računalniških učilnic morajo tudi pri nas upoštevati vse možne negativne vplive na zdravje učencev in učiteljev, ter seznaniti uporabnike na vplive kot so poslabšanje zraka, mikroklime, svetlobna situacija, refleksija, itd. Zlasti morajo biti pozorni na nivo elektromagnetnega sevanja (infrardeče, mikrovalovno, ultravijolično in rentgensko). Posebno pozornost morajo nameniti tudi obremenitvam vida otrok. Ne smemo se odreči odgovornosti za učenčevo in svoje življenje. Učenci potrebujejo varen prostor, ki jim omogoča telesno in umsko raziskovanje, kar jim šola kot institucija omogoča. Omogočiti jim moramo spoznanje, kaj v življenju hočemo in potrebujemo, kakor tudi, česar ne maramo.
Dokler je človek zaradi svojih nazorov vklenjen v prepričanje, da je ustaljeni način življenja in dela edini možni način, se ne more spremeniti. Za takega posameznika nove možnosti ne obstojajo. Tisti, ki si v svoje mišljenje in ravnanje želijo in upajo pripeljati spremembo, pa lahko poglobljen razmislek in iskrenost pripeljeta do uvida, kje in kako jo izpeljejo. To je tudi najin predlog Ministrstvu za šolstvo, projekt Ro in vodstvo šol, da poleg kvalitetne strojne opreme nameni tudi skrb za zdravje učencev in učiteljev.
Priporočilo
Ta prispevek namenjava tudi kot priporočilo projektu Računalniškega opismenjevanja in vodstvu šol. S tem želiva opozoriti na vpliv računalniške tehnologije na psihofizično in splošno zdravstveno stanje učencev in učiteljev, delovno sposobnost in na pomanjkljivosti preventivne zdravstvene zaščite v učilnicah in kabinetih z računalniško opremo.
Bibliografija
| Metod Čufar Srednja šola Jesenice Ulica bratov Rupar 2 4270 JeseniceSlovenija e-mail: metod.cufar@guest.arnes.si |
Mateja Žepič Gimnazija KranjKoroška cesta 13 4000 Kranj Slovenija e-mail: mateja.zepic@guest.arnes.si |
Avtorja
Metod Čufar je zaposlen na Srednji šoli Jesenice in poučuje računalništvo in informatiko. Je recenzent in avtor delovnih gradiv.
Mateja Žepič poučuje predmet informatika na Gimnaziji Kranj. Vključuje se v projekte Ro in Učenja na daljavo. Dela z dijaki tudi kot mentorica pri raziskavah in drugih nalogah.
Authors
Metod Čufar teach Computing science and Informatics at Secondary school Jesenice. He is an author and rewiever of number of teaching materials.
Mateja Žepič teach Informatics at Gimnazija Kranj and paticipate in project Distance Learning and Ro. She is also a mentor for students' research projects.