OBARVANA SLOVENŠČINA

OBARVANA SLOVENŠČINA - SLOVARSKI KOTIČEK NA INTERNETU

DICTIONARY CORNER ON INTERNET

Rut Zlobec
Povzetek

Na OŠ Maksa Pleteršnika smo računalniško tehnologijo uporabili za zapisovanje bogate kulturne dediščine. Na Internetu predstavljamo model za raziskovanje slovenskih narečij, namenjen učencem in učiteljem za pouk slovenščine v sedmem razredu in pri izbirnem predmetu šolsko novinarstvo, in sicer pri doseganju funkcionalnih in izobraževalnih ciljev po novem učnem načrtu za devetletno OŠ. Slovarski kotiček bo kot učno sredstvo zaživel s sodelovanjem šol v Sloveniji, zamejstvu in izseljenstvu.

Abstract

At primary school Maks Pleteršnik Pišece we used soft ware technology for recording our rich culture heritage. On internet we present you a model for researching Slovenian dialects useful for pupils and teachers in classrooms to achieve functional and educational goals of the new curriculum for primary school. Dictionary corner will become an educational aid by the co-operation among schools in Slovenia and abroad where Slovenian language is used.

Ključne besede

knjižni in neknjižni jezik, narečne skupine, narečje, govor, glas, beseda, stalna besedna zveza, besedilo, narečni zapis, pravopis, pravorečje, slovar, zvočni zapis, slika, etnografija, slovstvena folklora; ustno izročilo, informator, internet, diktafon, digitalni fotoaparat; Spletna stran za učitelje slovenščine na slovenskem medmrežju

Key words

literary language, dialect, dialect groups, speech, word, idioms, wording, dialect records, spelling, phonology, vocabulary, sound note, picture, etnography, literature folklore; oral tradition, sources of information, internet, dictaphone, digital camera, web side

Uvod

Osnovna šola v Pišecah nosi naslov po imenitnem rojaku Maksu Pleteršniku, avtorju prvega Slovensko-nemškega slovarja (1894), in je tako na poseben način povezana s tradicijo slovenskega slovaroslovja. Bogato kulturno, zgodovinsko, zemljepisno in etnološko dediščino domačega kraja smo doslej poskušali zajeti v tematski okvir več projektov. Na prijazno pobudo in ob zasnovi Marije Sivec, svetovalke za slovenski jezik pri Zavodu za šolstvo in vodje projekta za uporabo računalnika pri pouku slovenščine, smo se odločili, da prijavimo inovacijski projekt v okviru razpisa programa Ro pri Ministrstvu in Zavodu za šolstvo ter da bomo za zbiranje, zapisovanje in urejanje narečno obarvanega besedja, stalnih besednih zvez in folklornih besedil uporabili sodobno učno tehnologijo, računalniško tehnologijo in medmrežje. Tako predstavljamo na internetu model za raziskovanje bogastva slovenskih narečij, namenjen učencem in učiteljem za pouk slovenščine v sedmem razredu, in sicer pri doseganju funkcionalnih in izobraževalnih ciljev (po novem učnem načrtu), tako pri rednem in dodatnem pouku slovenščine kot tudi pri izbirnem predmetu Šolsko novinarstvo. Slovarski kotiček ni le zbirka besed in besedil v pisni in zvočni obliki, temveč tudi fotografij, risb in drugih zvočnih zapisov. Prav zaradi te posebnosti upamo, da bo Slovarski kotiček kot učno sredstvo zaživel in da ga bomo skupaj z drugimi šolami z veseljem nadgrajevali, saj je to tudi namen objave našega projekta na Spletnih straneh za učitelje slovenščine, ki se nahajajo na elektronskem naslovu: http://zavod.zrsss.si/programro.html

Izhodišče za načrtovanje projekta

Izhodišče za načrt projekta sta nam bila novi Učni načrt za slovenščino in Učni načrt za izbirni predmet šolsko novinarstvo.V novem učnem načrtu za slovenščino je predvideno, da učenci v 7. razredu med drugim spoznavajo tudi vlogo in položaj slovenskega jezika ter se znajdejo v slovenskem jezikovnem okolju. Dosegli naj bi naslednje funkcionalne cilje:

Učenci navedejo nekaj narečnih/pokrajinskih besed; zamenjajo jih s knjižnimi ustreznicami;

pogovarjajo se o okoliščinah za rabo knjižnega in neknjižnega jezika (narečja/pokrajinskega jezika);

ustno tvorijo besedilo v svojem narečju/pokrajinskem jeziku;

narečno besedilo “prevedejo” v knjižni jezik;

prepoznavajo razlike v izreki in besedju;

poslušajo besedilo v oddaljenem narečju/pokrajinskem jeziku in izreko ter besedje le-tega primerjajo s svojim narečjem/pokrajinskim jezikom;

uporabljajo sodobne jezikovne priročnike

učenci razvijajo sposobnosti za vse štiri sporazumevalne dejavnosti: poslušanje, govorjenje, branje in pisanje.

Slovarski kotiček na internetu kot učno sredstvo

Cilj lažje dosežemo, če je pot zanimiva. Na naši šoli je ob prejšnjih projektih že nastalo nekaj manjših zbirk narečnih besed z različnih področij, največ s področja vinogradništva. Zato smo se odločili, da bomo to zbirko dopolnili in jo prenesli v Slovarski kotiček, ki je začel nastajati ob zasnovi in konzulentstvu svetovalke za slovenski jezik Marije Sivec in s pomočjo Primoža Mlakarja, študenta računalništva, ki pomaga učencem pri šolskem računalniškem krožku.

Z učenci smo najprej pregledali “staro” zbirko, nato pa smo jo začeli dopolnjevati. Popisovali smo predmete, jih risali, fotografirali, zapisovali poimenovanja, stalne besedne zveze, pripovedi… Za delo na terenu smo se še posebej pripravili, čeprav so učenci nanj že navajeni (kako najti dobrega informatorja, kako začeti pogovor…). Naučili smo se uporabljati diktafon, digitalni fotoaparat in video kamero. Zbrano gradivo smo pregledali, uredili in izpisali narečne besede. S pomočjo SSKJ (CD-ROM), slikovnih slovarjev, Pleteršnikovega slovensko-nemškega slovarja in nemško-slovenskega slovarja smo poiskali ustrezne knjižne izraze in opise. Nato smo zbrano gradivo vnesli v Slovarski kotiček (najprej smo zapisali knjižno besedo, dodali smo narečni zapis in ga obogatili s sliko s terena in z zvočnim zapisom; če je beseda del stalne besedne zveze, smo le-to zapisali in razložili njen pomen, prav tako smo zapisali pripovedi, pesmi, anekdote…, ki so z njo povezane). S posebno pozornostjo smo vnašali folklorna besedila. Pri zapisovanju smo si pomagali s primeri iz knjižne zbirke Glasovi, ki jo ureja dr. Marija Stanonik, in s priporočili iz knjige Slovstvena folklora v domačem okolju Marije Stanonik.

Vemo pa, da bo Slovarski kotiček dosegel svoj namen le, če se nam bodo pridružile tudi druge šole. Kako? Tako da dopolnijo Slovarski kotiček z zapisi primerov iz svojega okolja, lahko pa objavljene primere le prebirajo in pregledujejo ter rešujejo naloge pri rednem pouku, pri dodatnem pouku, pri izbirnem predmetu ali doma…V Pišecah bomo lahko poslušali besede in brali narečna besedila iz drugih slovenskih okolij, drugje pa bodo prisluhnili “pišečkim klepetcem” (pišeškim klopotcem).

Medpredmetne povezave

Slovarski kotiček vabi učence ne le k raziskovanju materinščine, temveč tudi k spoznavanju domovine in zamejstva. Kako? Šola, ki se odloči, da bo s svojim prispevkom obogatila našo skupno zakladnico slovenskega jezika in kulture, predstavi svoj kraj in njegove značilnosti (zemljepisne, zgodovinske, kulturne, etnografske, jezikovne…).

Učenci, ki bodo kot izbirni predmet izbrali šolsko novinarstvo, pa bodo s pomočjo Slovarskega kotička lahko uresničili del ciljev, ki se nanašajo na slovstveno folkloro in ki so zapisani v Učnem načrtu za izbirni predmet Šolsko novinarstvo (razdelek II, Slovstvena folklora):

seznanijo se s slovensko slovstveno folkloro in možnostmi njenega preučevanja;

uvajajo se v zbiranje kulturne dediščine in se tako živo vključujejo v okolje (delo na terenu);

poznajo strokovno izrazje s področja slovstvene folkloristike;

zavedajo se povezanosti z govorno podlago, narečjem in pogovornim jezikom;

seznanjajo se s prvobitno ustvarjalnostjo na različnih ravneh v živo;

vedo, kako se vedejo do informatorja (kako ga nagovorijo, prosijo za snemanje…);

zapisujejo pregovore, uganke, pesmice, pripovedi… po magnetofonskem zapisu;

opišejo šego in navado v svojem kraju;

prevedejo narečno besedilo v knjižni jezik in obratno;

sestavijo slovarček besed in stalnih besednih zvez iz svojega narečja;

predstavijo zbrano gradivo.

Najustreznejši obliki za šolsko ukvarjanje s slovstveno folkloro sta skupinsko in projektno delo. Tu je kar največ možnosti za celostno učenje, saj delo vključuje tudi možnost za sodelovalno učenje.

Podeželje ima pri zbiranju slovstvene folklore prednost, toda tudi mestno okolje ponuja veliko priložnosti, saj slovstvena folklora še zdaleč ni izraz zgolj vaške kulture.

Pomen rezultatov za učno-vzgojni proces

S Slovarskim kotičkom in okvirjem, v katerega je umeščen (predstavitev krajev), učenci dosegajo naslednje cilje:

razvijajo ustrezen odnos do materinščine;

so ustvarjalni;

navajajo se na samostojno in timsko delo;

poglabljajo cilje pouka (slovar, besedoslovje, besediloslovje, zvrstnost);

raziskujejo področja interkulture in slovaroslovja (slovarji gradijo mostove);

izmenjujejo izkušnje, spoznavamo kulturo in jezik v drugih okoljih (tudi v zamejstvu in izseljenstvu);

razvijajo sporazumevalne sposobnosti v različnih okoliščinah;

ozaveščajo odnos: narečje - slovar – jezik;

usposobijo se za delo z računalnikom - internet.

Namesto zaključka – povabilo

Že znana zagnanost naših učencev, razumevanje in nesebična pomoč vodstva šole in krajanov Pišec, organizacijska podpora Zavoda za šolstvo – Programa Ro, strokovna in toplo človeška podpora gospe Marije Sivec ter računalniška virtuoznost našega Primoža Mlakarja so omogočili, da smo iz dobrega semena uspeli vzgojiti mlado drevo. Recenzentki dr. Zinka Zorko in dr. Marija Stanonik mu bosta dali trdno strokovno oporo. Za rast pa je potrebno sodelovanje drugih šol v Sloveniji, zamejstvu in izseljenstvu. Le tako bodo v Slovarskem kotičku poganjali vedno novi brstiči iz trdnih korenin naše preteklosti in tradicije.

Upamo, da se bodo razrasli v organizem, ki bo podlaga za vsestransko in živo komunikacijo. Zanimivo, da nam na pragu 21. stoletja predstavljata nov izziv računalniška tehnologija in medmrežje, ki premagujeta krajevne, časovne prometne, geografske bariere, ki so bile nekoč med vzroki za nastanek narečij. Lahko rečemo, da nam pomagata oživljati tradicijo.

Viri

Učni načrt za slovenščino v devetletni OŠ, september 1998. Predmetna kurikularna skupina za slovenščino v OŠ.

Učni načrt za izbirni predmet šolsko novinarstvo (predlog), september 1998. Predmetna kurikularna skupina za slovenščino v OŠ in vabljeni strokovnjaki.

Marija Stanonik, Slovstvena folklora v domačem okolju. ZRSŠ 1990.

Spletna stran za slovenski jezik (http://zavod.zrsss.si/programro.html)

Sodelavci v projektu

Šolski tim: Rut Zlobec, učiteljica slovenskega jezika, vodja projekta

Martin Dušič, ravnatelj, računalnikar

Anica Butkovič, učiteljica

Irena Markovič, učiteljica

Saša Dernač, prof., pedagoginja

Zunanji sodelavec: Primož Mlakar, študent računalništva na PeF Ljubljana

Konzulentka: Marija Sivec, prof., svetovalka za slovenski jezik pri Zavodu za šolstvo in vodja projekta za uporabo računalnika pri pouku slovenščine

Recenzentki: dr. Zinka Zonko, Pedagoška fakulteta Maribor,

dr. Marija Stanonik, Filozofska fakulteta Ljubljana

Avtor

Rut Zlobec, rojena 1963, je učiteljica slovenskega jezika na OŠ Maksa Pleteršnika v Pišecah, kjer je šolski tim izvedel več uspešnih projektov o bogati kulturni dediščini domačega kraja. Med najbolj odmevnimi je bila projektna naloga o jezikoslovcu Maksu Pleteršniku. Avtorica je vodja posavske študijske skupine za slovenski jezik v OŠ.

Author

Mrs Rut Zlobec (born in 1963) is a Slovene language teacher at Primary school Maks Pleteršnik Pišece. The school team has several successful projects about the linguist Maks Pleteršnik was the most successfully.

The author is the leader of the Slovene language teachers team in Posavje.

	Učenci navedejo nekaj narečnih/pokrajinskih besed; zamenjajo jih s knjižnimi ustreznicami;
	pogovarjajo se o okoliščinah za rabo knjižnega in neknjižnega jezika (narečja/pokrajinskega jezika);
	ustno tvorijo besedilo v svojem narečju/pokrajinskem jeziku;
	narečno besedilo “prevedejo” v knjižni jezik;
	prepoznavajo razlike v izreki in besedju;
	poslušajo besedilo v oddaljenem narečju/pokrajinskem jeziku in izreko ter besedje le-tega primerjajo s svojim narečjem/pokrajinskim jezikom;
	uporabljajo sodobne jezikovne priročnike
	učenci razvijajo sposobnosti za vse štiri sporazumevalne dejavnosti: poslušanje, govorjenje, branje in pisanje.

	seznanijo se s slovensko slovstveno folkloro in možnostmi njenega preučevanja;
	uvajajo se v zbiranje kulturne dediščine in se tako živo vključujejo v okolje (delo na terenu);
	poznajo strokovno izrazje s področja slovstvene folkloristike;
	zavedajo se povezanosti z govorno podlago, narečjem in pogovornim jezikom;
	seznanjajo se s prvobitno ustvarjalnostjo na različnih ravneh v živo;
	vedo, kako se vedejo do informatorja (kako ga nagovorijo, prosijo za snemanje…);
	zapisujejo pregovore, uganke, pesmice, pripovedi… po magnetofonskem zapisu;
	opišejo šego in navado v svojem kraju;
	prevedejo narečno besedilo v knjižni jezik in obratno;
	sestavijo slovarček besed in stalnih besednih zvez iz svojega narečja;
	predstavijo zbrano gradivo.

	razvijajo ustrezen odnos do materinščine;
	so ustvarjalni;
	navajajo se na samostojno in timsko delo;
	poglabljajo cilje pouka (slovar, besedoslovje, besediloslovje, zvrstnost);
	raziskujejo področja interkulture in slovaroslovja (slovarji gradijo mostove);
	izmenjujejo izkušnje, spoznavamo kulturo in jezik v drugih okoljih (tudi v zamejstvu in izseljenstvu);
	razvijajo sporazumevalne sposobnosti v različnih okoliščinah;
	ozaveščajo odnos: narečje - slovar – jezik;
	usposobijo se za delo z računalnikom - internet.

	Učni načrt za izbirni predmet šolsko novinarstvo (predlog), september 1998. Predmetna kurikularna skupina za slovenščino v OŠ in vabljeni strokovnjaki.
	Marija Stanonik, Slovstvena folklora v domačem okolju. ZRSŠ 1990.
	Spletna stran za slovenski jezik (http://zavod.zrsss.si/programro.html)