ergonomy, working conditions, recommendations, consequences

Vloga in pomen ergonomije pri uporabi računalnika

V zadnjih letih zaznamujemo veliko težnjo k čim boljši tehnični opremljenosti. Računalniki so vedno boljši, cene pa vidno padajo. Nesporno je, da računalniki večajo produktivnost in izobraževanje. Pri tem pa obremenitve uporabnikov pogosto niso upoštevane. S programom EG 90/270/EWG poskuša Svet Evropske skupnosti te težave tem bolj zmanjšati. Ni človek tisti, ki se mora prilagoditi delovnim pogojem, marveč je potrebno delovne pogoje prilagoditi človeku. Ergonomija je pri tem ključna beseda. Ne smemo pa poudarjati kot posredno pomembnih le nekaterih vidikov. Pomembno je sovpadanje računalnika (težišče je monitor), delovnega okolja, opreme, kakor tudi odnosa človek - računalnik. Gotovo ni mogoče vsakega vidika rešiti na idealen način, vendar bodo delavci in delodajalci vendarle imeli pregled, katere pogoje je potrebno upoštevati in katere nepravilnosti je potrebno odpraviti. Izredno pomembno je, da prizadeti ob reševanju problema sodelujejo. Pri ergonomiji na delovnem mestu pridobita tako delodajalec kot delavec, saj bo ob ugodnih pogojih manj bolezni, utrujenosti, manj napak in obenem več produktivnosti in motivacije.

Znano je, da se računalniške učilnice razlikujejo po obsegu in obliki prostora, opremljenosti pohištva, računalniški opremi in namenu. Pri tem je še posebno vidna diferenciacija posameznih računalniških učilnic.

Podatki, kateri so bili na voljo, so naju vzpodbudili, da sva raziskala, kako so opremljene računalniške učilnice v naših šolah.

Zanimal naju je osnovni ergonomski problem naših računalniških učilnic, kakšna je prilagojenost učilnice profesorjem in dijakom, da bi bilo tako delo za oba čim manj naporno. Naši dijaki in profesorji namreč preživijo kar precej časa ob računalniku.

Pri tem delu sva skušala raziskati počutje v računalniških učilnicah slovenskih šol. Zanimala so naju sovpadanja smernic, ki jih EGS zahteva na tem področju, z dejanskim stanjem. S pedagoškega vidika je namreč zelo pomembna ureditev učnih prostorov, saj tudi ta lahko zaviralno ali pa po drugi strani spodbujevalno vpliva na opravljanje vzgojno-izobraževalne funkcije šole kot ustanove. Primerna urejenost računalniških učilnic je pomembna tudi iz didaktičnega vidika, saj le tako lahko učitelj izbere najprimernejšo učno metodo in učno obliko za čim učinkovitejše podajanje učne vsebine. Ob navedbi svetovnih in evropskih smernic ter priporočil sva poskušala ugotoviti, kako so te upoštevane v našem šolskem sistemu.

Posnetek stanja

Kot vzorec raziskovanja sva si izbrala šest računalniških učilnic na štirih različnih šolah. Zanimala naju je ureditev delovnega oz. učnega mesta (delovna miza, delovni stol, temperatura, hrup in svetloba v učilnici, monitor, škodljiva sevanja, tiskalnik) ter vpliv na zdravje dijakov in profesorjev (slabovidnost, slaba drža, živčnost).

Ugotovitve

Naše računalniške učilnice se razlikujejo med seboj tako po velikosti in obliki prostora kot po opremljenosti prostora. Ugotovila sva, da je za kvalitetno delo zelo pomembna pravilna namestitev računalnika. Ta pa je možna le na dovolj veliki delovni mizi, kajti poleg računalnika potrebujemo tudi dodaten prostor za zvezek in učbenike. Izhajajoč iz dejstev ocenjujeva tudi, da na naših šolah nimamo dovolj računalnikov, da bi lahko vsak dijak delal samostojno. Zato jih velikokrat združujemo v dvojice. In tako je za dva dijaka delovni prostor hitro premajhen.

Mize so v nekaterih učilnicah oblikovane dvonivojsko, kar omogoča dijakom optimalni telesni položaj pri delu (spodaj prostor za tipkovnico, zgoraj ekran). Tako lahko ohranijo pokončno telesno držo. Zgornji rob ekrana je v višini učenčevih oči in tako smer pogleda pravokotna, kar manj obremenjuje vid. Vendar pa na žalost v vseh učilnicah ni tako. Tipkovnice, ekran in tiskalnik so običajno na isti površini.

Problematičnejše pa je sedenje. V računalniških učilnicah uporabljamo običajne šolske stole, ki so enaki za vse učence, ne glede na velikost. To seveda povzroča nepravilno držo telesa ter bolečine v hrbtu, glavi in utrujenost. Pravilno sedenje bi omogočili z vrtljivim in po višini in nagibu nastavljivim stolom, kar pa je zaenkrat verjetno v naših šolah cenovno težko izvedljivo.

Skoraj vedno zanemarimo škodljivo sevanje monitorjev. Ta vzrok pa tiči v proizvajalcih samih, saj teh neugodnih podatkov ne objavljajo radi. Pri vseh opisanih računalniških učilnicah ni bilo nikjer na razpolago podatkov o rentgenskem, električnem in magnetnem sevanju obstoječih monitorjev (nalepka). To je bil tudi vzrok, da smo podatke o magnetnem in električnem sevanju poiskali v strokovnih revijah in člankih.

Poudariti pa morava, da mora vsak monitor imeti vsaj eno atestno oznako in oznako kakovosti. V vseh učilnicah smo le v tehnični literaturi zasledili, da monitorji spadajo v skupino MPR II. To je sicer skrajna mera, kajti kvalitetni monitorji nosijo oznako TCO 92, kjer so najvišje dopustne mere iz priporočil MPR II še znatno znižane.

Na koncu bi opozorila še na primerno delovno okolje. Učilnice niso hrupne in so primerno tople in zračne. Stene so svetlih barv. Delovne ploskve so svetlih barv in ne povzročajo bleščanja, ki bi še bolj obremenjevalo dijake. Velikokrat je moteča dnevna svetloba, kajti v naših učilnicah nimamo lamelnih zaves, temveč temne zavese in prostor s tem preveč zatemnimo. Problematična je tudi umetna osvetljenost prostora, kajti nimamo pravih in pravilno razporejenih luči.

Zaključek

Vse navedene ugotovitve nas opozarjajo na velik problem ergonomije v računalniških učilnicah v naših šolah. Glavni vzrok je gotovo pomanjkanje denarnih sredstev, vendar zaradi tega pogosto trpi zdravje dijakov in zdravje učiteljev. Mnogokrat se sploh ne zavedamo, zakaj imajo mladi vse več težav z vidom, koncentracijo in pravilno držo. O posledicah sevanja pa sploh še ne vemo dovolj. Vse te težave pogosto izhajajo iz neurejenega delovnega okolja.

Prva rešitev, ki jo lahko predlagava, izhaja iz naslednje teze: “Ne varčujte pri lastnem zdravju! In ne pustite, da bi drugi varčevali pri njem.” Torej je rešitev nakup najboljše računalniške opreme, primernega pohištva in stolov.

Vendar je vse to zaenkrat cenovno samo deloma izvedljivo. Zato moramo poskrbeti za boljše rešitve tudi ob obstoječi opremi računalniških učilnic. Pohištvo je potrebno razporediti tako, da bo imel vsak dijak dovolj prostora za nemoteno delo, poskrbeti je potrebno za ustrezno naravno in umetno osvetlitev ter temperaturo v učilnicah.

Morebitne škodljive učinke na zdravje dijakov lahko zmanjšamo tudi z rednim opozarjanjem na pravilno držo pri sedenju ob računalniku in na škodljive vplive sevanja monitorjev. Da bi zmanjšali obremenjenost dijakov, posebno pri blok urah, poskrbimo tudi za ustrezno sprostitev med urami, s tem da dijaki izmenjavajo določene delovne aktivnosti.

Tako bodo dijaki ohranili veselje do dela z računalnikom in veselje do učenja in si pridobili moč in znanje za spopad z vsakdanjimi življenjskimi težavami.

Metod Čufar                                    Mateja Žepič
Srednja šola Jesenice                       Gimnazija Kranj
Ulica bratov Rupar 2                          Koroška c. 13
4270 Jesenice                                  4000 Kranj
Slovenija                                          Slovenija
e-mail: metod.cufar@guest.arnes.si e-mail: mateja.zepic@guest.arnes.si

Mateja Žepič teaches Informatics at Gimnazija Kranj. She is also a mentor for students' research projects.