VIDEOKONFERENCA PRI POUKU
Videoconferencing in the Classroom
Simona Sternad, Patricija Kosar, Mojca Giacomelli
Povzetek
Zaradi nezadržnega tehnološkega razvoja, ki omogoča novo, sveže in atraktivnejše lotevanje izobraževanja, tako v klasičnem šolanju kot pri dodatnem, dopolnilnem izobraževanju, smo se na gimnaziji Moste in na III. gimnaziji v Maribor odločili, da preizkusimo tudi drugačen, sodobnejši način poučevanja, in sicer s pomočjo videokonference.
V članku želimo predstaviti, kako lahko uporabimo sodobno informacijsko tehnologijo pri pouku v šoli. Izobraževanje na daljavo s pomočjo videokonference je v svetu že nekaj uveljavljenega, pri nas pa tako obliko popestritve pouka šele preizkušamo ter se s strahom lotevamo prvih korakov. Predstavili bomo predvsem didaktično-metodični vidik izpeljave učne ure s pomočjo videokonference.
Abstract
The constantly ongoing technological process offers new possibilities of fresh, innovative and attractive approaches in education, both in regular and supplementary teaching sessions. Some teachers at Gimnazija Moste and III. Gimnazija Maribor have decided to make full use of the modern means of communication and tried a different, modern teaching method – the videoconference.
The article will present the use of contemporary information technology in the classroom. Distance learning has already established its position in certain countries around the globe, yet we are still reluctantly making the first steps of complementing out teaching methods while trying to integrate modern means of communication in our classes. We will introduce what we consider to be the most important issue – the methodological aspect of carrying out a school lesson via videoconference.
Ključne besede
videokonferenca, učenje na daljavo, didaktika in metodika učne ure, komuniciranje
Key words
videoconference, distance learning, methodology, communications
Z uporabo videokonferenčne tehnologije se lahko dva ali več ljudi na različnih lokacijah poveže, vzpostavi vidni in slišni kontakt in tudi deli računalniške aplikacije z namenom izmenjave in souporabe. Ta bogata komunikacijska tehnologija nudi obilico novih možnosti za šole in knjižnice, ki ponekod že uporabljajo videokonferenčne sisteme za različne namene (za tečaje, učne ure, inštrukcije, povezovanje z gostujočimi predavatelji in s strokovnjaki, projektno sodelovanje med šolami itd.).
Vzpostavitev videopovezave je podobna vzpostavitvi telefonskega klica. Po vzpostavitvi povezave vidimo drugo osebo in lahko prenašamo datoteke ali sodelujemo pri izmenjavi aplikacij.
Kot interaktivni komunikacijski medij ima videokonferenca veliko prednosti, saj imajo udeleženci občutek, kot da so dejansko prisotni, vizualna povezava in interakcija med udeleženci pa veča medsebojno razumevanje in daje občutek medsebojne povezanosti – tega pri elektronski pošti, telefonu in on-line kramljalnikih ni. Videokonferenca pa je primerna tudi za uporabo velikega števila različnih medijev, kot so npr. video in avdio posnetki, grafike, animacije, računalniške aplikacije itd.
Videokonferenčna tehnologija pozitivno vpliva tudi na delo učencev in dijakov, saj vznemirjenje pri uporabi nove tehnologije in pri interakciji z drugimi udeleženci veča motivacijo; celotno učno izkušnjo jemljejo kot nekaj novega, neraziskanega, zabavnega, ne pa kot klasični učni proces. Pripomore tudi k izboljšanju komunikacije. Učenci smatrajo gostujoče predavatelje za pomembne in se bolj zavedajo njihove pojave in ustne komunikacije; ko učenci načrtujejo in se dopolnjujejo, se učijo pomembnih komunikacijskih spretnosti.
Videokonferenčna komunikacija izboljša povezavo z zunanjim svetom, saj v nekaterih primerih osebni stik ni mogoč. Priporočljiv pa je vsaj en osebni kontakt, še posebej v primeru, če se videokonferenčni kontakt med institucijama izvaja redno in pogosto. Vzpostavitev videokonferenčne povezave je ponavadi lažja kot osebni stik, tako da lahko komunikacija poteka večkrat, pri tem pa varčujemo s časom in sredstvi, učenci pa imajo priložnost vzpostaviti stike in odnose z učenci iz drugih področij, z drugimi navadami in lastnostmi. Drugačnost takšne komunikacije pozitivno vpliva na oblikovanje odnosa med učenci in mentorjem (učiteljem); poglablja pa tudi učenje, saj se učenci naučijo postavljati razumljivejša in bolj jasna vprašanja. Da pa ne bi bili udeleženci razočarani, je nujno potrebno poprejšnjo načrtovanje, saj prispeva k boljši in učinkovitejši učni izkušnji.
Videokonferenco lahko v izobraževanju uporabimo na več načinov:
 | virtualni razred, virtualni seminar (učitelj, več učencev), |
| povezovanje med virtualnimi razredi (več učiteljev, različne skupine učencev), |
| virtualne projektne skupine (en ali več moderatorjev, več sodelavcev), |
| zajemanje materiala (en učitelj, veliko učencev), |
| iskanje in izmenjava informacij (dva ali več učiteljev, dva ali več razredov), |
| samostojno odprto učenje (en ali več učencev). |
Priprava na izvedbo učne ure
Zaradi drugačnega načina pouka mora že sama priprava na izvedbo učne ure biti temeljitejša kot pri pripravi na klasično učno uro. Najprej se je potrebno časovno uskladiti, nato pa je potrebno določiti vsebino učne ure. Še pred tem pa moramo seveda poskrbeti za materialna sredstva, ki so potrebna za tak način izvajanja pouka: najprimernejša je klasična učilnica z računalnikom, z ustrezno programsko opremo in video kamero, računalniškim projektorjem in dostopom do interneta. Učitelj mora biti usposobljen za uporabo videokonferenčnega sistema. Poznati mora strojno in programsko opremo, ki jo bo uporabljal. Zaradi možnih težav je priporočljiva prisotnost učitelja informatike (na srednji šoli) oz. učitelja računalnikarja (na osnovni šoli). Govorec mora paziti na višino svojega glasu in na glasnost govora; predavanje naj ne poteka glasneje kot pri običajnih urah. Pazljivost predavatelja naj bo usmerjena še na tempo govora, na poudarjanje pomembnih stvari in na uporabljanje premorov. Učencem je potrebno dati dovolj časa, da odgovorijo. Pomembna sta tudi učiteljeva vitalnost in njegov entuziazem. Priporoča pa se , da učitelj večkrat pogleda v kamero, tako da bodo imeli učenci v virtualnem razredu občutek, da govori njim. Učitelj naj se izogiba nepotrebnih kretenj (igranje z zapestno uro, uhani, s pisalom ipd.). Vede se naj vsakdanje in sproščeno, prav tako naj bo vsakdanje oblečen, saj nenavadna oblačila odvrnejo pozornost učencev od vsebine. Izogibati se je treba črnim, belim in zelo živim barvam, pa tudi vzorčastim oblačilom. Podobno neprimerni so nekateri dekorativni predmeti: vpadljiv nakit, viseči uhani, svetleči svilnati materiali in veliki dekorativni gumbi na rokavih, ki udarjajo ob mizo. Nenavadno in močno ličenje ni priporočljivo, medtem ko uporaba očal seveda ni moteča.
Skrbna izbira učnih vsebin in podrobna učna priprava sta prav tako nujno potrebni. Ko pripravljamo uro, si moramo najprej zadati cilje in pričakovanja. Izberemo vsebine, pri katerih lahko uporabimo vse medije, ki nam jih takšen način vzpostavitve komunikacije omogoča, ker bomo tako razbili monotonost in povečali motivacijo učencev. Glava učne priprave naj vsebuje učne cilje, metode in aktivnosti, materiale, časovni plan poteka ure. Pri sestavljanju učne priprave upoštevamo, koliko časa je namenjeno govoru predavatelja (priporoča se okoli 30% časa) ter aktivnosti gostujočega predavatelja. Preverimo, če učenci vedo, kaj naj pričakujejo ter kakšno tehnično podporo in pripomočke potrebujemo, da bo učna ura uspela. Ne smemo pozabiti na čas za preverjanje osvojenega znanja.
Za pouk preko videokonference so primerne vsebine, ki jih je mogoče vizualno dobro podpreti (avdio in video), in vsebine, za katere je informacije mogoče najti na spletnih straneh, kjer lahko učenci sami poiščejo odgovore na vprašanja in morda celo najdejo nove informacije, ki med samim poukom niso bile podane ali omenjene. Najbolj pomembno pa je, da izberemo vsebine, ki bodo učence zanimale. V primeru "multi point" srečanja je videokonference smiselno imeti oz. začeti uvajati takrat, ko dijak obvlada osnovno delo z računalnikom; šele takrat se bo lahko osredotočil na snov.
Učence moramo opozoriti tudi na bonton, saj niso navajeni na videokonferenčni sistem pri pouku, zato motijo potek ure z nenajavljenimi vprašanji oz. pripombami. Lahko se zgodi, da celotno aktivnost jemljejo kot prosto zabavo in ne kot pouk. Druga skrajnost pa je pojav, da sprejemajo videokonferenco kot enosmerno komunikacijo (podobno gledanju televizije) in sicer sledijo uri, a sami aktivno ne sodelujejo. Ker pa je videokonferenčni način pouka dokaj nova metoda poučevanja, bo potrebno navodila in napotke za primerno vedenje še dodelati.
Izvedba učne ure v praksi
Učinkovita raba videokonferenčne tehnologije z namenom interaktivnega učenja zahteva veliko prakse in skrbno načrtovanje, pa tudi učne strategije. Učitelj mora znati uporabljati vse komponente konferenčnega sistema, voditi tako lokalni kot tudi “virtualni” razred in se povezovati ter sodelovati z oddaljenimi strokovnjaki in gosti.
Učitelj mora na začetku najprej pomisliti na učenca in na želeni cilj učne ure – poiskati mora odgovore na vprašanja KDO, KAJ, ZAKAJ, KJE in KAKO se bo učilo. Največja pozornost naj velja pogojem, dinamiki in rezultatom učne aktivnosti, tako da bodo učenci motivirani in njihovo aktivno učno vedenje vzpodbujeno. Ko oblikujemo navodila za učenje na daljavo, upoštevajmo t.i. Kellerjev ARCS model motivacije, ki poudarja vzbujanje pozornosti - attention (uporabljajmo nenavadne, presenetljive, negotove elemente, ki bodo vzbudili radovednost in pritegnili pozornost, vzpodbujajmo učence, da oblikujejo vprašanja, ki jih bodo sami rešili; predvsem bodimo inovativni in raznoliki), relevantnost - relevance (bodimo konkretni in pri navodilih uporabljajmo primere, ki so učencem znani: uporabljajmo primere in koncepte, ki se navezujejo na učenčevo poprejšnje znanje in izkušnje; predstavimo cilje in uporabnost le-teh), samozaupanje - confidence (omogočimo učencem, da bodo razvili samozaupanje tako, da jim damo možnost, da uspejo, pa vendarle ohranimo v nalogah dovolj izziva in vzpodbujajmo pozitivna pričakovanja; učencem dajmo povratne informacije in možnost ocene lastnega dela) ter zadovoljstvo - satisfaction (ustvarimo okoliščine, v katerih bodo učenci lahko smiselno uporabili na novo pridobljeno znanje).
Določiti je potrebno pričakovanja, saj učenci bržkone ne bodo pričakovali, da bodo aktivno udeleženi v videokonferenci. Učitelj jim mora pojasniti, da od njih pričakuje interakcijo in aktivno učenje.
Izdelajmo načrt, tako da bodo udeleženci na obeh straneh vedeli, kaj lahko pričakujejo, in razdelimo učne liste z navedenimi učnimi cilji; upoštevajmo, da učenci potrebujejo tudi prostor za izdelavo zapiskov. Izmenjajmo seznam učencev, tako da jih bomo lahko med videokonferenco poklicali po imenih in jih opomnili, da so aktivno vključeni v potek ure. Ko razlagamo kake aktivnosti, pokažimo hkrati seznam navodil, ki ga pustimo na vsem dobro vidnem mestu ves čas trajanja aktivnosti.
Učitelj mora ohranjati raznolikost, da bi pritegnil zanimanje in obdržal motivacijo učencev. Uporablja naj vizualije, s katerimi bo ilustriral in poudaril bistvene elemente. Mora pa se zavedati, da še tako vznemirljivi vizualni pripomočki ne bodo omogočili interakcije med učenci in njihovega aktivnega sodelovanja. Učencem zato zastavimo naloge, postavimo vprašanja in jim omogočimo dovolj časa, da najdejo rešitev oz. odgovor. Zaradi priporočene raznolikosti moramo smotrno uporabiti tudi sredstva in postopke, s katerimi bomo preprečili oz. odpravili moteče faktorje med aktivnostmi. Da učencev med aktivnostjo ne bi motili, prikažimo na ekranu mirujočo sliko. Ne izogibajmo se tišine, kajti glasba, animacije in pogovarjanje lahko učence odvrnejo od pridobivanja znanja.
Zastavljanje vprašanj je za učence lahko strah vzbujajoča situacija, še posebej, če morajo pritegniti pozornost "virtualnega" gosta (učitelja, učenca) in govoriti v ekran. Učitelj jim lahko pomaga tako, da opazuje njihovo govorico telesa, obrazno mimiko in jim da na voljo dovolj časa ter nudi pomoč, če so učenci zmedeni ali izgubijo zanimanje.
Izvedba ure pri informatiki
Izvajalki: |
Mojca Giacomelli (Gimnazija
Moste, Ljubljana) |
Učna tema: |
telekomunikacije |
Učna enota: |
Internet |
Učna oblika: |
frontalna učna ura |
Učni pripomočki: |
elektronske prosojnice |
Vrsta videopodprtega učenja: |
virtualni razred (Gimnazija Moste) - gostujoči predavatelj (III. gimnazija Maribor) |
Izvedba ure pri angleškem jeziku
Izvajalke: |
Helena Puh, prof. angleškega jezika; Mojca Giacomelli, prof. informatike (Gimnazija Moste, Ljubljana) Patricija Kosar, prof. angleškega jezika, Simona Sternad, prof. informatike (III. Gimnazija Maribor) |
||||||
Vsebina: |
Focus on Britain |
||||||
Dodatni material: |
elektronske prosojnice, vprašalnik |
||||||
Začetne težave: |
|
Po uvodnih besedah prof. Puhove so učenci Gimnazije Moste uprizorili krajši tipični dialog med Angležema, katerega vsebina je seveda vreme. Želeli so, da učenci III. gimnazije Maribor uprizorijo podoben dialog, vendar so dijaki govorili prehitro in se niso znali obnašati pred kamero, zato to nastopanje ni uspelo. Nato smo prikazali dve elektronski prosojnici, preko katerih učenci prepoznajo in poimenujejo štiri glavne pokrajine, ki sestavljajo Veliko Britanijo, in njihova glavna mesta. Nato je sledil kviz o Veliki Britaniji – učenci gimnazije iz Most so zastavili nekaj vprašanj učencem III. gimnazije v Mariboru, slednji so nanje odgovorili in dobili povratne informacije o pravilnosti odgovorov; ravno tako so učenci III. gimnazije Maribor zastavili nekaj vprašanj učencem gimnazije Moste, ki so nanje odgovorili in tudi dobili povratne informacije. Po končani uri so se učenci poslovili z upanjem na nadaljnje podobno sodelovanje.
Po vzpostavitvi avdio in video stika med šolama se je pokazalo, da v bistvu stopamo na še neraziskano in nepreizkušeno področje. Prav to dejstvo pa je pozitivno delovalo na učence, ki so, kot smo tudi predvidevale, z zanimanjem pričakovali, kako in kaj se bo dogajalo. Prišle smo do zaključka, da morajo biti tako učitelj kot tudi učenci dobro seznanjeni z delovanjem strojne in programske opreme za izvajanje videokonferenčnega načina pouka, kajti v nasprotnem primeru izgubimo veliko časa na račun same vsebinske izvedbe ure. Učenci tudi niso natančno vedeli, kaj naj od takšne ure pričakujejo, zato so se znašli v njim neznani situaciji in niso toliko sodelovali pri uri, kot bi sicer; vendar pa lahko predvidevamo, da bi se ta 'težava' z večkratno ponovitvijo videokonference odpravila sama od sebe. Videokonference niso jemali kot 'resen pouk', ampak kot nekaj zabavnega in drugačnega. Ti dve komponenti nedvomno morata biti sestavni del takšnega načina poučevanja, vendar pa se morajo učenci kljub temu zavedati, da so odgovorni ne le za lastno učenje, marveč tudi za učenje udeležencev na drugi strani in se temu primerno celotne naloge tudi lotiti. Sklenile smo, da morata v prihodnje oba učitelja izdelati podroben načrt poteka ure, ki si ga izmenjata in ga imata ves čas pred seboj. Priporočljivo je, da del tega načrta predstavimo tudi učencem, da bodo vedeli, kaj od njih pričakujemo v vsaki posamezni fazi videokonference.
Zaradi avdio in video zamika morajo tako učitelj kot tudi učenci govoriti počasi in razločno ter omogočiti nasprotni strani dovolj časa za odziv: da odgovori, komentira, vpraša, in ne za vsako ceno preiti k naslednjim dejanjem (kvaliteta mora biti pomembnejša od kvantitete predelanega materiala in izvedenih aktivnosti). Učence moramo poprej opozoriti, da razne pripombe in medklici zelo motijo potek ure tako na oddajni kot tudi sprejemni strani, zato je disciplina pri videokonferenci bistvenega pomena – v prihodnje je potrebno učence podrobno seznaniti s pravili vedenja (bonton pri videokonferenci).
Vse računalniške aplikacije, ki so v skupni rabi (sharing), bi morale biti pravočasno nastavljene in preizkušene, da bi se izognili nepotrebni izgubi časa in padcu zanimanja učencev.
Kaj želimo realizirati v prihodnosti?
K sodelovanju želimo pritegniti še druga predmetna področja, saj je možnosti ravno zaradi načina dela veliko (npr. matematika z uporabo programa Derive, kemija, biologija,...).
Želimo izboljšati tako tehnično kot didaktično-metodično stran izvajanja takega načina pouka. Cilj, ki ga želimo doseči, je, da se najmanj z dvema virtualnima razredoma povežemo v videokonferenčni sistem (t.i. "multi-point"). Do sedaj smo namreč izvajali t.i. "point-to-point" način, saj smo se povezali neposredno s klicanjem IP številk.
Kot velja za vsako novost, smo tudi pri videokonferenčnem načinu pouka mnenja, da je le-to področje, ki je kljub začetnim negotovostim, zadržkom in težavam vredno nadaljnjega raziskovanja možnosti, ki nam jih nudi, zato bomo tudi v prihodnje izvajale posamezne učne ure s pomočjo videokonference.
Literatura:
Debevc M., Baškovč D., Projekt Globalna virtualna šola, INFOS 97, CD-Rom s predavanji
Videoconferencing for learning; http://pomo.kn.pacbell.com/wired/vidconf/ (marec 1999)
Predstavitev avtoric
Simona Sternad je diplomirala leta 1998 na Pedagoški fakulteti v Mariboru, smer računalništvo z matematiko (naslov diplomskega dela: Multimedija znotraj programskih jezikov Logo, Visual Basic, Delphi in Visual Cafe). Danes je prof. informatike na III. gimnaziji Maribor. Sodeluje v projektih Zavoda za šolstvo (PIPI2, TIMKO, Odprta šola) ter v mednarodnih projektih Me&Media in Thinkquest. V marcu 1999 je s predavanji sodelovala na prireditvah Internet v Sloveniji 99 ter DSI 99. Zavzeto vpeljuje informacijsko tehnologijo v pouk (videokonferenca, internet, multimedija) ter je aktivna članica društva GRIF.
Patricija Kosar je diplomirala leta 1998 na Pedagoški fakulteti v Mariboru, na smereh angleščina s književnostjo (naslov diplomskega dela: The Use of Popular Songs in the EFL Classroom) in nemščina s književnostjo (naslov diplomskega dela: Eine komparative Analyse zum Gebrauch von Fremdwörtern in politischen Texten). Na III. gimnaziji v Mariboru že tretje leto poučuje angleški jezik. Sodeluje v projektih Zavoda za šolstvo (TIMKO). V marcu 1999 je s predavanji sodelovala na prireditvah Internet v Sloveniji 99 ter DSI 99. Zavzeto vpeljuje informacijsko tehnologijo v pouk tujega jezika (videokonferenca, internet).
Mojca Giacomelli je diplomirala leta 1998 na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju, smer organizator dela - informatik (naslov diplomskega dela: Uporaba Interneta pri pouku v srednji šoli). Na Gimnaziji Moste v Ljubljani že tretje leto poučuje informatiko. Sodeluje v projektih Zavoda za šolstvo (PIPI2, TIMKO, Odprta šola), programa Računalniško opismenjevanje (Stičišče IntRonet, uporaba digitalne videokamere v izobraževanju). Zavzeto vpeljuje informacijsko tehnologijo v pouk (videokonferenca, internet, digitalna videokamera). V marcu 1999 je s predavanji sodelovala na prireditvah Internet v Sloveniji 99 ter DSI 99.
About the authors
Simona Sternad graduated at the Faculty of Education in Maribor in 1998. She studied computer science with mathematics (title of her diploma work: Multimedia in program languages Logo, Visual Basic, Delphi and Visual Cafe). She teaches informatics at III. Grammar school Maribor. She also participates in the projects of Zavod za šolstvo (PIPI2, TIMKO, Odprta šola) and in international projects Me&Media and Thinkquest. In March 1999 she lectured on Internet in Slovenia 99 and DSI 99 (Days of Slovenian education 99). She works in the field of introducing information tehnology in classes (videoconference, Internet, multimedia) and she is an active member of GRIF.
Patricija Kosar graduated at the Faculty of Education in Maribor in 1998. She studied English language with literature (title of her diploma work: The Use of Popular Songs in the EFL Classroom) and German language with literature (title of her diploma work: Eine komparative Analyse zum Gebrauch von Fremdwörtern in politischen Texten). She has been teaching English at III. Grammar school Maribor for three years. She also participates in the project of Zavod za šolstvo (TIMKO). In March 1999 she lectured on Internet in Slovenia 99 and DSI 99 (Days of Slovenian education 99). She works in the field of introducing information tehnology in classes (videoconference, Internet, multimedia).
Mojca Giacomelli graduated at the Faculty of organization science in Kranj in 1998. She studied information science (title of her diploma work: The use of Internet in the classroom in High school). She teaches informatics at Grammar school Moste, Ljubljana. She also participates in the projects of Zavod za šolstvo (PIPI2, TIMKO, Odprta šola), the program Computer training (stičišče IntRonet, the use of digital video camera in education). In March 1999 she lectured in on Internet in Slovenia 99 and DSI 99 (Days of Slovenian education 99). She works in the field of introducing information tehnology in classes (videoconference, Internet, digital video camera).
