MULTIMEDIJA PRI POUKU KEMIJE
MULTIMEDIA IN CHEMISTRY TEACHING
Mojca Orel
Povzetek
V prispevku so prikazane izkušnje uporabe multimedijskih predstavitev pri pouku kemije v gimnaziji. Pri vrednotenju vpliva uporabe multimedije pri pouku kemije je bilo ugotovljeno, da uporaba le-te prispeva k boljšemu razumevanju kemijskih pojmov in popestri pouk. Veliko dijakov je mnenja, da bi lahko 50% kemijskih učnih ur potekalo z uporabo multimedijskih predstavitev. Izrazili so željo, da bi multimedijska predavanja uporabljali tudi pri drugih predmetih, predvsem pri fiziki, biologiji, geografiji, matematiki in zgodovini.
Abstract
The article presents the experience of using multimedia presentations in chemistry teaching in a high school. The evaluation of the influence of using multimedia in chemistry teaching has established that multimedia contribute to more interesting lessons. Many students think that multimedia presentation can be used in 50% of chemistry lessons. They would like to use multimedia presentation during other lessons, as well, for example physics, biology, geography, mathematics, and history.
Ključne besede
multimedija, pouk kemije, vizualizacija, razumevanje, eksperimenti, kemijski pojmi
Key words
multimedia, chemistry teaching, visualisation, comprehension, experiments, chemical concepts
Uvod
Problemi poučevanja in učenja kemije izhajajo iz dejstva, da je za razumevanje kemijskih pojmov in procesov potrebno združevati tri ravni zaznav: makroskopsko raven - neposredna zaznava rezultatov eksperimentov ali opisov procesov; mikroskopsko raven - razlaga pojavov na ravni delcev (atomov in/ali molekul) ter simbolno raven – zapis sprememb z matematičnimi izrazi in z uporabo kemijske simbolike (Greenbowe, 1994). Razumevanje kemijskih pojmov in procesov na mikroskopski ravni je precej odvisno od razvitih tridimenzionalnih predstav in sposobnosti vizualizacije kemijskih sprememb. Ravno ti dve značilnosti kemije pa je težko doseči z uporabo klasičnih metod poučevanja in učenja. Posledica je, da mnogi učenci, dijaki in tudi študenti ne pridobijo pravih predstav o zgradbi molekul, reakcijskih mehanizmih, stereo kemijskih predstavitvah molekul in podobno. Združevanje teh treh ravni zaznave pri učenju kemije šele povzroča razumevanje in omogoča uporabo kemijskih pojmov. Za dojemanje dinamike kemijske spremembe je potrebna vizualizacija gibanja molekul, ionov in elektronov.
Vendar je vizualizacija, o kateri želimo govoriti, proces, katerega ključna naloga je v premostitvi prepada med abstraktno bazo kemijskega znanja ter sposobnostjo zaznave posameznika in jo tako približati spoznavnim procesom posameznika.
Prednost uporabe multimedijskega programa je ravno v tem, da omogoča povezovanje teh treh ravni, zato narašča zanimanje za njeno vključevanje v pouk. Izkušnje uporabe multimedijskih predstavitev abstraktnih kemijskih pojmov (npr. nastanek kemijske vezi, 3-D oblike molekul in gibanje molekul, polnjenje atomskih orbital z elektroni) in zahtevnih kemijskih procesov (npr. eksplozija vodika - trenutna reakcija, ionske in redoks reakcije) so pokazale, da multimedijske animacije in simulacije ter posnetki realnih eksperimentov, omogočajo laže premostiti prepad med neposrednim opažanjem, oz. opisom pojava in njegovo razlago na abstraktni ravni. Uporaba multimedije pri posredovanju kemijskih pojmov omogoča:
|
vizualizacijo kemijskih eksperimentov, zlasti tistih, ki so prenevarni ali pa prehitri, prepočasni oziroma predragi, da bi jih lahko izvajali v šolskem laboratoriju; |
|
zavzeto posredovanje reakcijskih shem ali reakcijskih mehanizmov; |
|
zasnovo kvalitetnih in realističnih animacij zahtevnih kemijskih procesov in |
|
kombinacijo video posnetkov z učiteljevo razlago. |
V članku (Whitnell in Fernandes, 1994) raziskovalci ugotavljajo, da so najuspešnejši deli multimedijske predstavitve tisti, ki se najbolj razlikujejo od standardnega načina poučevanja. Računalniška animacija, tridimenzionalna grafika in video so najbolj sprejeti s strani dijakov in mnogi so v anketi izjavili, da so jim prav ti elementi pripomogli k razumevanju pojmov. Po drugi strani pa je vse, kar je standardno, na primer izpeljava enačb prikazana na računalniku, neuspešno.
Poleg prednosti uporabe multimedijskih predstavitev pri pouku kemije pa je potrebno omeniti tudi pomanjkljivosti (Maček, 1996; Gabrič, 1998; Sajovec, 1998):
|
nesmiselno je nadomeščanje preprostih nenevarnih laboratorijskih poskusov z multimedijskimi predstavitvami, ker ne omogočajo obvladovanja ročnih spretnosti (pipetiranje, titriranje,..), |
|
učenci, ki se ne znajo samostojno učiti, ne znajo izbrati prednosti multimedijskih programov, namenjenih samoučenju, zato je potrebno vodstvo učitelja, |
|
potrebna je ustrezna oprema in znanje za upravljanje z njo. |
Raziskava
V raziskavi smo vrednotili vpliv uporabe multimedijskih predstavitev pri pouku kemije na boljše razumevanje učne snovi in popestritev pouka. Testirali smo multimedijska gradiva za frontalni pouk, ki jih pripravi in uporablja učitelj, izdelana s programskim paketom Microsoft Powerpoint 97. Pri raziskavi je sodelovalo 56 naključno izbranih dijakov 3. letnika Gimnazije Moste v šolskem letu 1998/99. Kot instrument za vrednotenje je bil sestavljen anketni vprašalnik. Podatke smo analizirali s frekvenčno distribucijo rezultatov.
Ugotovitve in sinteza rezultatov
Večina dijakov je mnenja, da uporaba multimedijskih predstavitev pri pouku kemije popestri pouk (93%) in prispeva k boljšemu razumevanju kemijskih pojmov (82%).
Pri multimedijskemu predavanju so najbolj pritegnili pozornost video posnetki (32%) in prikazane animacije (30%), manj slike, barve, zvok in tekst (histogram 1).
Histogram 1: Prikaz zastopanosti posameznih dejavnikov, ki so pritegnili pozornost pri multimedijski predstavitvi
Skoraj vsi dijaki (95%) so v anketi izjavili, da bi pri poučevanju kemije večkrat uporabljali multimedijske predstavitve. Veliko dijakov (46%) je mnenja, da bi 50% učnih ur poučevanje kemije potekalo z uporabo multimedijskih predstavitev. Izrazili so željo, da bi multimedijska predavanja uporabljali tudi pri drugih predmetih predvsem pri fiziki, biologiji, geografiji, matematiki in zgodovini.
Menijo, da je multimedijski način zanimiv in omogoča, da je predavanje razumljivo, kar se ujema z ugotovitvami Whitnella in Fernandesa (1994).
Zaključek
Pri vrednotenju vpliva uporabe multimedijskih predstavitev pri pouku kemije je bilo ugotovljeno, da uporabe le-te prispeva k boljšemu razumevanju kemijskih pojmov in popestri pouk. Multimedijska tehnika torej odpira svetove za učenje in kreativne dimenzije za pridobivanje znanja, reševanje problemov in razvijanje ustvarjalnosti. Poleg tega celovito izrablja človekova čutila in možnosti za komunikacijo v večji meri kot ostali mediji, kar ima za posledico hitrejši in celovitejši prenos informacij oziroma vsebin. Računalnik ne more nadomestiti učitelja. Lahko pa mu omogoči, da z njegovo uporabo prihrani svoj čas in ga uporabi pri pouku. Ni dovolj, da učencu ponudimo kvalitetna multimedijska gradiva, temveč morajo biti primerna tudi razvojni stopnji učencem. Multimedijske materiale je možno na enostavne in cenovno ugodne načine posredovati širšemu krogu učencev, bodisi prek interneta ali v obliki zgoščenk. Informacijske in komunikacijske tehnologije odpirajo možnosti za različne oblike izobraževanja. So dejavnik polnega osebnostnega razvoja v okviru novih načinov družbenega življenja ter omogočajo vseživljenjsko učenje. Ob pravilnem načrtovanju in izbiri lahko učenec s pomočjo multimedije napreduje po njemu lastni poti, z individualno hitrostjo in individualno zastavljenimi cilji.
Literatura
Avtorica
Mojca Orel je rojena 1971 v Šempetru pri Gorici. Diplomirala je na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo smer kemijsko izobraževanje in nadaljevala s podiplomskim študijem, kjer je 1998 pridobila naziv magistra kemijskega izobraževanja. Njeno raziskovalno delo obsega uvajanje multimedije in interneta v pouk. Poučuje kemijo na Gimnaziji Moste, kjer pri pouku tudi testira novosti pri poučevanju naravoslovnih predmetov z uporabo multimedije in interneta.
Author
Mojca Orel was born in 1971 in Šempeter near Gorica. She graduated in Chemistry Education at the Faculty of Chemistry and Chemical Technology in 1995 and became Master of Chemical Education in 1998. Her research work consists of introducing multimedia and Internet in chemistry teaching. She teaches chemistry in High School Moste and tests new methods in science teaching, especially using multimedia and Internet.
