IZZIV – TEHNOLOGIJA ALI VSEBINA

MEDNARODNI IZOBRAŽEVALNI PROJEKT 'PLANET FRIENDSHIP'

The Chalange to choose – The Technology or the Contents

International Education Project 'Planet Friendship'

Branko Marčetič

Povzetek

Projektno delo na internetu doživlja kvalitativne spremembe. Do sedaj je izziv bil spoznavanje novih komunikacijskih tehnologij, sedaj pa je težišče čedalje bolj na vsebinah. Dosedanje težave v standardizaciji protokolov ter otroških bolezni dostopa do interneta so več ali manj odpravljene. Pripraviti se je treba na izzive, ki jih prinaša obdobje nove miselnosti, in pri tem upoštevati nevarnosti, ki prežijo iz neznanega.

Abstract

The challenge within On-line learning is evaluating from getting to know communication technology and tools to the very substance and the content of the education projects being held on Internet. We should prepare ourselves for the challenge of the new era while keeping in our mind the danger which might be involved within unknown.

Ključne besede

Internet, učenje na daljavo, mednarodni izobraževalni projekti, kurikulum, informacijska tehnologija, projektne vsebine
Key words

Internet, on-line learning, international education projects, curriculum, information technology, projects contents

Uvod

Mednarodna izobraževalna konferenca MIRK je lep primer hitre evolucije, kajti v treh letih je že postala tradicionalna. Tisti, ki spremljajo dejavnost konference, še pomnijo razbijanje ledu pri začetkih sodelovanja v mednarodnih izobraževalnih projektih prek interneta. Tehnologija in standardi se še zmerom spreminjajo. Na samem začetku, je bila izziv gotovo tehnologija. Z razvojem interneta se težišče pravega izziva prestavlja s tehnologijo na samo vsebino, ki je pravzaprav končni cilj kakršnegakoli resnega razvoja. Tehnologija je vsekakor pomembna kategorija, vendar ne toliko, da bi v procesu učenja na daljavo postala cilj sama sebi, kar se je do sedaj vse prepogosto dogajalo. Ker se je sistem vrednotenja izobraževalnega dela prek interneta nekoliko spremenil, so se pojavila nova vprašanja.

Kaj na bi bila vsebina sodelovanja?
Kako dejansko sodelovati?
Kako motivirati dijake, da se sodelovanja lotijo s prizadevanjem?
Kako se vključiti?
Kam se vključiti?

Vsebina sodelovanja?

Osnovne smernice vsekakor določa nacionalni kurikulum, vendar je to tudi področje, kjer je treba še veliko narediti. Izbira vsebine sodelovanja je raztegljiva le toliko, kolikor to dopušča suverenost učitelja, ki pa je tukaj spet zelo omejen s katalogi maturitetnih znanj. Ponavadi je sodelovanje v mednarodnih izobraževalnih projektih tako interdisciplinarno, da pokriva skoraj vsa področja kurikuluma in se že v tem pravzaprav skriva pot do znanja samega.. V ta namen je priporočljivo sodelovanje učiteljev na različnih predmetnih področjih. Problem pa je v koordinaciji tovrstnega dela, saj ni zajeto v delovne naloge učitelja in zahteva dodatni napor in izobraževanje. Vsi se strinjamo, da so viri informacij na internetu tako neznansko veliki, da je pravzaprav največja težava poiskati želeno informacijo. Na srečo to luknjo hitro izpopolnjujejo iskalni stroji, ki jih je čedalje več in so čedalje bolj prijazni za uporabo.

Sodelovanje?

Prizadevanje je v neposredni povezavi z interesom. Tisti, ki že poznajo prednosti učenja na daljavo, morajo preko nacionalnega kurikuluma opogumiti dejavnosti na tem pionirskem področju. Seveda ima tukaj ministrstvo za šolstvo, ki naj bi vzpodbujalo tovrstno dejavnost, ključni pomen v smislu vodenja in svetovanja. MIRK je v tem kontekstu, poln zadetek, saj veliko prispeva ravno na tem področju. Motivacija učitelja je zelo važen dejavnik v tem procesu in upam, da bo ena naslednjih konferenc posvečena tudi tej temi. Na srečo, število udeležencev je vsako leto večje, tako da je pričakovati, da bo kmalu doseženo kritično število, ki bo samo po sebi pospešilo razvoj učenja na daljavo.

Motivacija, zavzetost?

Odgovorov na to vprašanje je približno toliko, kolikor je prisotnih udeležencev. Osebno skušam motivirati dijake z možnostjo udeležbe na raznih mednarodnih srečanjih. Naj opozorim, da je v ozadju take motivacije veliko dela in prizadevanja, kajti za udeležbo je potrebno imeti rezultate in pa dobre sponzorje. Potrebno je smotrno uporabljati energijo, kajti lahko se kaj hitro zgodi, da ta dejavnost popolnoma prevzame posameznika, da porabi vse preveč energije in da v vnemi dobesedno 'zgori' še preden doseže enakomerno porazdelitev obremenitev na dijake in učitelje-kolege. Po drugi strani pa vemo, da lahko zapravljamo energijo tudi drugače. Poudaril bi, da se je treba zadeve lotiti racionalno in je MIRK lep primer, kako z relativno malo truda priti do večjih spoznanj.

Kako se vključiti?

O tem in o naslednjem vprašanju se bo verjetno dosti govorilo na delavnicah konference. Seveda so še drugi načini in poti, kako priti do skupnega cilja, to pa je, kako čim bolje izkoristiti prednosti učenja na daljavo. Predlagam, naj organizatorji konference MIRK vložijo dodatni napor in zberejo vse bistvene informacije iz preteklih in pričujoče konference v obliki priročnika, ki bo ponudil odgovore na ta vprašanja, saj je MIRK postal že tradicionalen in bo škoda, če bi bile izkušnje iz preteklih konferenc nedosegljive.

Kam se vključiti?

Obstaja kar nekaj dobro organiziranih šolskih računalniških mrež, ki ponujajo izkušnje in organizacijo za sodelovanje pri učenju na daljavo. International Education and Resource Network (I*EARN), Web For Schools (WFS), Global School Network (GSN) so samo nekatere med njimi, ki ponujajo svoje usluge. Vsaka ima tudi izdelan priročnik, kjer so zbrani podatki o načinih in pogojih sodelovanja.

Planet Friendship http://www2.arnes.si/~sskkssb6s :

Planet Friendship je interdisciplinarni izobraževalni projekt, ki ga izvajamo na PTSEŠ Brežice.

Planet Friendship je zrastel v med-narodni izobraževalni projekt, ki poteka preko interneta in mednarodne mreže šol I*EARN (International Education and Resource Network), ki združuje prizadevanja nekaj tisoč šol iz več kot 50-ih držav sveta.

Planet Frindship je možnost, da spremenimo svet na boljše. Pri tem je poudarek na 'Vzgoji srca' ( Education of the Heart).

Planet Friendship je tudi vizija. Osrednji del je deklaracija prijateljstva, ki jo podpirajo vsi člani projekta

Kako začeti ?

Obiščite nas na internet naslovu http://www2.arnes.si/~sskkssb6s , kjer boste našli potrebne informacije, ali nam pišite na i.earn@guest.arnes.si  .

Zakaj ?

“Mi moramo biti sprememba, ki jo pričakujemo v svetu “ Gandhi

Pričakovani rezultati

Verjamemo, da z deklaracijo prijateljstva ustvarjamo možnost za vse ljudi, kjerkoli že, kakor tudi za planet in okolje. Radi bi združili moči na pozitiven in zdrav način. To stališče naj bi ustvarilo pozitiven učinek, ki bi se širil kot valovi, ko vržemo kamen v vodo. S tem želimo zmanjšati negativnosti in trpljenje na našem planetu. Tako bi radi ustvarili nove možnosti za vse ljudi in planet.

Reference (Referencess):

Uvrstitev na peto mesto v mednarodnem tekmovanju GSN ( 1998) Fifts place award at international GSN-Cyber Fair competition (1998)

Delavnice na mednarodnih srečanjih v Estoniji in Ameriki ( 1998) Presenting workshops at international meetings in USA and Estonia (1998)

Koordinacija mednarodnega izobraževalnega projekta 'Planet Friendship' (49 držav ) Faciliator of the Planet Friendship education project ( 49 countries)

Branko Marčetič
Račja vas 30 a
8263 Cerklje ob Krki
Slovenija
branko.marcetic@guest.arnes.si

Zaposlen v:
Šolski center Brežice
Trg izgnancev 14
8250 Brežice
tel: 0608 61 234

Avtor

Branko Marčetič, rojen 1952 leta, diplomiral leta 1986 na FMT fakulteti v Zagrebu, od leta 1987 učitelj računalništva v šolskem centru Brežice, zadnje čase zavzeto sodeluje pri uvajanju izobraževanja na daljavo v nacionalni kurikulum .

Author

Branko Marčetič, born 1952, got a degree at FMT, University of Zagreb (1986), since 1987 computer science teacher in School Center Brežice, Slovenia, recently involved on implementation of the on-line learning into the national curriculum.