LINUX NA ŠOLSKIH DELOVNIH POSTAJAH

Renato Lukač

Povzetek

Operacijski sistem Linux se je uveljavil v mnogih šolah na strežnikih za internet. Odlikuje ga izredna stabilnost. Za izobraževalne namene je še posebej zanimiv, ker sta sistem in večina aplikacij brezplačna. Zadnje leto je precej pridobil na uporabniško prijaznih aplikacijah, zaradi česar je primeren tudi za delovne postaje.

Abstract

Linux has been used in many schools as an Internet server operating system. It is well known for its extreme stability. It is specially interesting for educational purposes, because the system itself as well as most of its applications are free. Last year a considerable progress on user friendly applications was achieved, so it is also appropriate for workstations.

Ključne besede

Linux, aplikacije, delovna postaja, izobraževanje

Key words

Linux, Applications, Workstation, Education

Pred petimi leti si je Linux začel utirati pot v šole predvsem kot operacijski sistem strežnikov za potrebe interneta. Temu namenjene komercialne Unix strežnike (SUN, SGI, HP, DEC, IBM) so si zaradi visoke cene lahko privoščili le na redko kateri šoli. Z naraščajočimi potrebami po takih servisih se je mesto Linuxa v marsikateri šoli utrdilo, pa čeprav je vmes tudi MS izdal kvazi konkurenčen izdelek NT. Kvazi zato, ker NT-ji sploh ne morejo biti konkurenčni za vzpostavitev funkcionalno stabilnega strežnika v cenovnem razredu, sprejemljivem za naše šolstvo.

Linux se pojavlja v več distribucijah [1]. Slackware je najstarejša in še vedno aktualna. Cenjena je med špartanskimi hekerji. Distribucija RedHat je poskrbela za številne debate o komercializaciji Linuxa, saj je bila njegova prva komercialna različica. Njeni bistveni prispevek je na področju enostavnega nameščanja in nadgradnje sistema s pomočjo t.i. RPM paketov, kar je ob komercialnem oglašanju veliko prispevalo k popularizaciji Linuxa. Ne smemo prezreti tudi prenosa sistema na procesorje Sparc in Alpha. Za šolstvo je pomembno, da sistem lahko brezplačno namestimo z naših FTP strežnikov. Nekaj časa je bilo precej govorjenja o distribuciji Debian, katero odlikuje izredno kakovostno usklajen razvoj. Pri tem uporabljeni paketni sistem DEB naj bi prekašal celo RPM. V Nemčiji je zelo popularna distribucija S.u.S.E. Za različno globoke žepe so na voljo verzije Caldera OpenLinux-a, katere ponujajo raznovrstne, smiselno zaokrožene, cenovno ugodne rešitve tako strežniških kot pisarniških sistemov. Za vse, ki jih moti pestrost distribucij, omenimo projekt LCS (Linux Compatibility Standards), katerega poglavitni cilj je izdelava standardne distribucije Linuxa LSB (Linux Standard Base) [2].

Marsikdo si Linux še danes predstavlja kot surovi operacijski sistem, kjer uporabnik vtipkava dolge kompleksne ukaze brez grafičnega vmesnika. K sreči temu ni tako. Prav na področju vmesnikov in aplikacij je v zadnjih letih velik napredek. Na sistemih Unix temeljijo grafični uporabniški vmesniki (GUI- Graphical User Interface) na X Window strežnikih, kjer v nekomercialnih distribucijah prevladuje XFree86, v komercialnih pa Metrolink X. Na razpolago imamo niz okenskih upravljalnikov (FVWM, MWM, Afterstep, itd.). Zadnji čas skrbita za dinamiko dogajanj s svojimi namizji projekt GNOME, ki temlji na GTK knjižnicah, in KDE (K Desktop Environment), ki temelji na Qt knjižnicah [3]. Do nedavnega je bila poglavitna omejitev KDE-ja Qt-jeve komercialne licence proizvajalca Troll Tech. Konec minulega leta je Troll Tech objavil spremembo licenc Qt, in sicer v QPL (Q Public License) tipa Open Source license, kamor spada tudi GPL (GNU General Public License), na kateri temelji GTK. S tem je KDE pridobil tudi na odprtosti programa.

Utemeljevanje trditve, da je Linux zelo primeren kot strežnik za šole [4], je verjetno odvečno, zato si zastavimo bolj provokativno vprašanje: je Linux primeren za delovno postajo? Z zadovoljstvom ugotavljam, da sem v zadregi glede predstavitve ponudbe te programske opreme na tako omejenem prostoru.

Če povprašamo povprečnega dijaka ali zaposlenega v šoli po programih, ki bi jih rad imel na svoji postaji, potem bi verjetno prvo mesto na seznamu želja imel urejevalnik in to brez dvoma MS Word. Potem bi sledil kak brkljalnik za internet, orodje za risanje, recimo Corel Draw, kako orodje za delo s tabelami itd. Seveda se v seznam vmeša velikanska želja po igricah, toda o tem raje ne bi pisal. Obstaja konkurenčen proizvod za Linux, oz. tak ki bi vsaj enakovredno zadovoljeval potrebe po takih orodjih? Odgovor je pritrdilen. Na voljo so pisarniški paketi [5,6], ki ponujajo integrirana orodja kompatibilna z MS dokumenti. Še več: za najbolj MS-nostalgične je pri paketu StarOffice nemškega podjetja Star Division celo videz dokaj 'vindovsaški'. Paket sestavljajo: StarWriter, StarCalc, StarImpress, StarDraw, StarBase, StarSchedule in drugi. Imena dovolj zgovorno opisujejo osnovno funkcijo vsake komponente. Uspešno rešujejo tudi probleme šumnikov in kar je zelo pomembno: lahko ga zastonj snamemo z interneta za nekomercialno rabo. Glavna konkurenca mu je Applixware, ki ponuja prav tako celovito rešitev: Applix Words, Applix Graphics, Applix Spreadsheets, Applix Mail, Applix OpenMail, Applix Presents, Applix HTML Author in drugi. Za razliko od StarOffice-a tega produkta ni moč sneti z interneta niti v okrnjeni različici. Legendarni WordPerfect še vedno buri duhove pod okriljem Corela. Tudi WordPerfect lahko snamemo zastonj in ga uporabljamo za neprofitne namene.

Če smo že omenjali urejanje besedil, potem ne smemo prezreti LaTeX-a, ki v kombinaciji z XDVI, DVIPS, Ghostscript, GV in latex2html že mnoga leta tvori ultimativni paket za urejanje predvsem tehničnih besedil. Na razpolago je tudi grafični vmesnik za LaTeX, to je LyX [7,8], urejevalnik tipa WYSIWYG. Risanju je namenjeno izredno kvalitetno orodje GIMP (GNU Image Manipulation Program), za katerega poznavalci trdijo, da v marsičem prekaša Adobe Photoshop. Za obdelavo slik je že od nekdaj referenca XV, za risanje in obdelavo objektov pa Xfig. Za risanje matematičnih funkcij in grafov na osnovi podatkov v datotekah je nepogrešljiv Gnuplot. Tudi Mathematica obstaja v različici za Linux, vendar le kot komercialen izdelek [9]. Podobno je s CAD paketom VariCAD.

Netscape prevladuje na področju brkljalnikov. Do zdaj še nisem slišal nikogar izjaviti, da pogreša MS IE. DOSEMU je emulator za DOS, Wabi in SoftWindows pa sta emulatorja za MS Windows. Linux podpira Javo in Java Development Kit je ta pravo orodje za pisanje aplikacij, od katerih si v prihodnje še mnogo obetamo. Za programerje je Linux pravi raj najrazličnejših programskih jezikov in orodij: C, C++, Fortran, Modula, Perl, Python, Tcl, Tk, Qt itd. Scilab omogoča programiranje tehnično zanimivih simulacij. Dokaz za resen pristop k Linuxu je prenos različic Informixa in Oracla. Za manjše potrebe po upravljanju z bazami so mSql, LEAP, MySQL, PostgreSQL, Yard, itd.

Tudi na področju multimedije je bilo mnogo postorjenega, tako da ni noben problem priključitev raznovrstnih avdio in video vmesnikov. Orodij za njihovo uporabo je na pretek. Za najzahtevnejše uporabnike je na voljo tudi kompleten paket aplikacij za mBone konferenčni sistem.

Linux se še vedno zelo hitro razvija in ima podporo tudi v komerciali. Nadomešča zaostanek na področju prijaznosti do uporabnika in enostavnosti uporabe. V razcvetu je razvoj mnogih aplikacij. Prisotnost komerciale mu ni škodovala, obratno: dala mu je nov zagon. Velika večina programov je še vedno brezplačna. Komerciala ponuja marsikateri izdelek tudi zastonj za nepridobitniško rabo. Za izobraževalne namene ponuja niz možnosti po praktično ničelni ceni in če upoštevamo njegovo skromnost glede strojne opreme, potem lahko utemeljeno trdimo, da se bo v bližnji prihodnosti vse bolj pogosto pojavljal ne le kot strežnik na šolah, temveč tudi kot operacijski sistem delovnih postaj.

Literatura:

	P.Galbraith: Mathematica version 3.0 for Linux, Linux Journal, december 1998, str. 75
	J.Huhmann: Freiheitsbewegung; iX, 8/1998, (1998), str. 50
	R.Lukač: Je Linux primeren kot strežnik za potrebe šol?; Zbornik MIRK'98, str. 203
	R.Maurer: LyX - LaTeX za Unix; Monitor, januar 1999, str. 126
	J.Mele: Linux - primerjava distribucij; Win.ini, julij-avgust 1997
	J.Mele: Linux - operacijski sistem enaindvajsetega stoletja!; Monitor, oktober 1998, str. 32
	J.Mele: Vse naredim pod LINUX-om!; Win.ini, september 1997
	J.Mele: Linux tudi doma in v pisarni?; Monitor, marec 1999
	U.Quill: Introduction to LyX; Linux Journal, januar 1999, str. 66

Koristne povezave, ki se navezujejo na članek bodo objavljene na naslovu

http://www.s-gms.ms.edus.si/renato/

Renato LUKAČ
Gimnazija Murska Sobota
Šolsko naselje 12
9000 Murska Sobota
Tel.: +386 69 38 260 106
E-mail: Renato@s-gms.ms.edus.si
WWW: http://www.s-gms.ms.edus.si/renato/

Avtor

Renato Lukač je diplomiral leta 1992 v Ljubljani iz fizike, tehnična smer. Osem let poučuje na gimnaziji v Murski Soboti predmeta fizika in informatika. Posebno skrb namenja Unix-laboratoriju, kateri trenutno šteje 7 serverjev. Je asistent Pedagoške fakultete Maribor, kjer pogodbeno vodi vaje. Je zunanji sodelavec Inštituta Jožef Štefan, oddelek F5. Na Dunaju pripravlja doktorsko disertacijo o računalniških simulacijah tekočih kristalov na molekularnem nivoju.

Author

Renato Lukač finished his studies at technical physics in Ljubljana, 1992. He has been teaching physics and informatics for eight years at Gimnazija Murska Sobota. His special care is Unix-laboratory, which counts 7 servers at the moment. He is assistant at Faculty of Pedagogic, University of Maribor. He is also external co-worker at Institute Jožef Stefan, department F5. He is preparing his Ph.D. in Vienna on computer simulation of liquid crystals at molecular level.