PRIMER MEDPREDMETNEGA SODELOVANJA MED PODROČJI BIOLOGIJA IN INFORMATIKA V GIMNAZIJI

THE COOPERATION BETWEEN BIOLOGY AND INFORMATION SCIENCE AT GRAMMAR SCHOOL - A CASE STUDY

Andrej Šorgo, Dagmar Logar

Povzetek

Avtorja opisujeta primer uspešnega sodelovanja med profesorjem biologije in profesorico informatike na Prvi gimnaziji Maribor. Dijaki drugega letnika (stari 15 - 16 let) so izdelali spletne strani z biološko vsebino. Vsebinsko je delo vodil biolog, oblikovno pa informatik.

Abstract

The authors are describing a successful example of co-operation between a biology and an information technology teacher at Prva gimnazija Maribor. Second class students (aged 15 – 16 ) designed web pages related to biology. The biology teacher helped them with the content, and the information technology teacher was responsible for the design.

Ključne besede

biologija, informatika, medpredmetne povezave, spletna stran, svetovno omrežje

Key words

biology, information science, cooperation between subjects, homepage, internet

UVOD

Spoznanje o tem, da je znanje, ki ga ponuja naša šola razdrobljeno in nepovezano, ni nekaj novega. F. Vester (1991) piše: "Šola daje raztrgano mrežo znanja", B. Marentič - Požarnik (1997): "Menim - in v tem nisem osamljena - da je razbitost, "raztreščenost" znanja eden največjih problemov sodobne šole". Na vprašanje, kaj naj bi se v izobraževanju res spremenilo, odgovarja I. Svetlik (1997), da je treba doseči večjo stopnjo povezanosti med disciplinarnimi znanji.

Kot učitelja praktika naju je zanimal odgovor na vprašanje: ali je mogoče tvorno medpredmetno sodelovanje med biologijo in informatiko, ki ju poučujeva na Prvi gimnaziji Maribor. Najin cilj pa je bil povezava obeh predmetov na ravni vsebin rednega pouka in ne le izpeljava obšolskega ali zunajšolskega projekta.

Že takoj na začetku snovanja zamisli pa sva se znašla pred precejšnjo teoretično praznino. Kritiki obstoječega stanja nama namreč niso ponudili tudi konkretnih didaktičnih priporočil, ki bi jih lahko uporabila pri svojem delu. Izkušnje, iz katerih sva črpala, pa so se nanašale predvsem na dejavnosti, izvedene kot obšolske in zunajšolske dejavnosti.

KORAKI

Prvi korak: PRESEK

Poiskati sva morala stične točke med gimnazijsko biologijo in informatiko. Prav hitro sva ugotovila, da gimnazijska biologija pri pouku ne predvideva uporabe računalnika. Podobno je bilo pri informatiki: niti besede o biologiji.

S kreativnim branjem učnih načrtov sva ugotovila:

1. Informatika lahko ponudi biologiji orodja za predstavitev vsebin (izdelava spletne strani) ter možnosti za iskanje in obdelavo podatkov.

2. Biologija lahko ponudi informatiki ciljne vsebine in vsebinsko ovrednotenje predstavitve

Drugi korak: POGOJI

Na voljo sva imela dva razreda gimnazijcev drugega letnika, kjer sva poučevala, po dve uri pouka tedensko, šestnajst računalnikov povezanih v mrežo, učna načrta za najina predmeta ter voljo za sodelovanje.

Tretji korak: IZHODIŠČA

Pri iskanju izhodišč sva izhajala iz ciljev obeh predmetov, zapisanih v obstoječih učnih načrtih za gimnazijo ter dosedanjo izvedbeno prakso.

Biologija

S samostojnim delom dijakov lahko dosegamo naslednje cilje :

doseči, da z lastnim iskanjem in proučevanjem pridobijo pomembna biološka spoznanja in si oblikujejo odnos do narave v skladu z najnovejšimi strokovnimi dognanji;

	doseči razumevanje soodvisnosti znanj iz biologije in drugih naravoslovnih, družboslovnih in tehniških znanj;
	razviti sposobnosti za posploševanje in uporabo pridobljenih spoznanj.

Dosedanja praksa:

Dijak je postavljen pred problem, ki ga mora samostojno razrešiti. Najbolj običajna oblika samostojnega dela so različni referati, ki jih morajo opraviti. Te nato ustno ali s plakatnim slikam predstavijo sošolcem.

Informatika

V šolskem letu 1998/99 poteka v drugem letniku programa gimnazije program PIPI - poskusno izvajanje predmeta informatika.

Osnovni cilji predmeta so:

	iskanje podatkov iz globalnega omrežja;
	izdelava spletnih strani po lastnih zamislih;
	vključitev lastnih zamisli v svetovni splet.

Medpredmetne povezave: tema, ki jo v svojih projektih obravnavajo dijaki in dijakinje, je prosta in odvisna od njihovega zanimanja. Če se vsebina naslanja na določen družboslovni, naravoslovni ali strokovni predmet, se vzpostavi povezava s tem predmetom.

Četrti korak: DELO

Pri urah biologije smo skupaj z dijaki izbrali teme iz zoologije (ptice in sesalci), ki naj bi jih predstavili na svetovnem spletu. Dijakom so bila podana osnovna tehnična in vsebinska navodila. Med pomembnejšimi bi omenila le: obseg teksta (do 600 besed), pravila citiranja in okvirno vsebino pričakovanih informacij (če pišeš o pingvinih, moraš zapisati, kje živijo, ipd.) Določen je bil časovni okvir dela. Eno temo sta nato obdelovala po dva dijaka.

Pri urah informatike so bili predstavljeni cilj, potek dela in elementi, ki jih spletne strani morajo vsebovati.

Dijaki so v spletu in v klasičnih medijih (knjige, revije) iskali podatke in jih primerno obdelali in shranili za kasnejšo uporabo.

V programskem jeziku HTML so dijaki izdelali spletno stran. Uporabiti so morali naslednja znanja: ravnati s tekstom, povezovanje na druge strani, uporaba zamikov in seznamov, vključevanje slik, dodajanje ozadja, izdelavo animacije, izdelavo tabele in okvirjev, vključitev zvoka ter spletanje strani.

Peti korak: IZDELEK

Izdelane spletne strani so bile na voljo na lokalni šolski mreži. Takrat so bile tudi prvič pregledane in preverjene. Profesorja sta opozorila na morebitne pomanjkljivosti in posredovala poskusno oceno izdelka. To je ocena, ki bi jo dijak dobil, če bi bil to končni izdelek. Vsak je dobil po dve oceni - eno za vsebino, drugo za predstavitev izdelka. Dijaki so nato dobili na voljo dva tedna časa, da svoje izdelke primerno popravijo. Po tem času so pridobili končni oceni, ki sta se tudi vpisali v redovalnico.

Končni izdelki so za sedaj objavljeni na lokalni šolski mreži in s tem na voljo vsem dijakom in profesorjem šole. V bližnji prihodnosti pa bodo vključeni še v svetovni splet preko domače strani Prve gimnazije Maribor.

Šesti korak: ZGODBA O USPEHU

Ali sva zadovoljna z opravljenim delom? Odgovor je, DA. Dijaki so se zavzeto in z zanimanjem lotili dela in ga tudi zadovoljivo opravili. Za svoje delo so bili "nagrajeni" z dvema ocenama za isti izdelek, kar je nedvomno prispevek k zmanjševanju njihove obremenitve. In odgovor na uvodno vprašanje: medpredmetno sodelovanje med biologijo in informatiko je možno v obojestransko zadovoljstvo.

LITERATURA

	Divjak, S. Multimedia + Colos CD, 1998
	Hribar, P. HTML 4.0, referenčni vodič. Flamingo, Nova gorica 1998
	Marentič - Požarnik, B. Cilji, izhodišča in možne stranpoti kurikularne prenove v: zborniku: Kurikularna prenova, Ljubljana 1997
	Svetlik, I. Sredi kurikularne prenove v: zborniku: Kurikularna prenova, Ljubljana 1997
	Vester, F. Kriza prenaseljenih območij. O razvijanju ekosistemskega mišljenja. DZS, Ljubljana 1991
	Westerbach, R. Listje, regrat in vijolice jezika HTML. Zavod Lara. Ljubljana 1999

Andrej ŠORGO
Prva gimnazija Maribor
Trg generala Maistra 1
2000 Maribor
Slovenija

Dagmar LOGAR
Prva gimnazija Maribor
Trg generala Maistra 1
2000 Maribor
Slovenija

Avtorja

Andrej Šorgo, dipl. biol., je leta 1982 diplomiral na Oddelku za biologijo, Biotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani. Po študiju se je kot pripravnik zaposlil pri Agrokombinatu Maribor. Po opravljenem pripravništvu se je zaposlil na Srednji šoli pedagoške in kulturne usmeritve, sedaj III. gimnazija Maribor. Od leta 1985 je profesor biologije z ekologijo na Prvi gimnaziji Maribor. V tem času je opravil še pedagoško-andragoško izobraževanje. Bil je mentor več mladinskim raziskovalnim nalogam ter mentor ali vodja številnim mladinskim raziskovalnim taborom. Bil je član medpredmetne kurikularne komisije za okoljsko vzgojo. V strokovnem in dnevnem časopisju je do sedaj objavil okoli sto člankov in prevodov. Teme, ki se jih je najpogosteje loteval, so bile iz področja ornitologije, metodike pouka biologije in raziskovalnih nalog ter okoljske vzgoje.

Dagmar Logar, dipl. inž. el., je leta 1987 diplomirala na Tehniški fakulteti - smer elektrotehnika, Univerze v Mariboru. Po študiju se je zaposlila kot sistemski inženir v Tovarni avtomobilov in motorjev Maribor. Od leta 1989 je profesor računalništva in informatike na Prvi gimnaziji Maribor. V tem času je opravila pedagoško- andragoško izobraževanje. Je vodja študijske skupine za informatiko in soavtor priročnika za učitelje informatike v srednjih šolah. Vključena je v projekta PIPI in TIMKO.

About the authors

Andrej Šorgo graduated at Biotechnical Faculty Ljubljana in 1982. He worked at Agrokombinat Maribor and then as a biology teacher at Srednja šola pedagoške in kulturne usmeritve. He has been working at Prva gimnazija Maribor since 1985 and completed a pedagogic course during this time. He has been a mentor to student's research work, a mentor or a leader of youth research camps, and a member of the crosscurricular committee for environmental education. Up to now he has published approximately one hundred articles and translations. The issues he has most frequently dealt with are ornithology, the methodology of biology teaching and research work, and environmental education.

Dagmar Logar graduated at Technical Faculty (electrical engineering) at Maribor University. She worked as a systems engineer first and since 1989 she has been teaching computer science and information technology at Prva gimnazija Maribor. During this time she also completed a pedagogic course. She is the head of the study group for information technology and a co-author of a teacher's book for this subject at secondary level. She participates in PIPI and TIMKO projects.