USTVARJAMO PRAVLJICE S HANSOM CHRISTIANOM ANDERSENOM

mag. Đulijana Juričić, Mojca Gorjup, Metka Kerševan, Mojca Končan, Dijana Korošec, Biserka Lazar, Zdenka Primožič, Sonja Tratnik Stegovec, Ivanka Vodnik

Povzetek

Pravljični projekt Hans Christian Andersen je multimedijski on-line projekt med danskimi in slovenskimi šolami in vrtci, v katerem otroci obeh držav skupaj ustvarjajo pravljice. Posebnost projekta je v tem, da udeleženci uporabljajo več storitev interneta za komunikacijo (elektronska pošta, konferenčni sistem) in skupni vir informacij (spletna stran, zgoščenke).

Poleg tega, v projektu sodelujejo otroci od šestega do štirinajstega leta in je bilo potrebno temu prilagoditi način dela v vrtcih in osnovnih šolah. V obeh primerih je bil poudarek na skupinskem delu, osnovna razlika je bila v načinu sprejemanja informacij in izražanju otrok.

Abstract

The Hans Christian Andersen Fairytale project was a multimedia on-line project where the Danish and Slovenian children were encouraged to create together new tales. More different communication services as e-mail and a conference system have been used, as well as common information resources as common web page and CD-ROMs.

In the project the children of age 6 to 14 have participated. That means that different working styles had to be used in the kindergardens and primary schools although in the both cases children have worked in groups.

Ključne besede

Pravljica, Hans Christian Andersen, internet, multimedija

Key words

Fairytale, Hans Christian Andersen, Internet, multimedia

UVOD

Pravljica je zgodba, ki odpelje otroka v čarobni svet princev, princes, hudobnih in dobrih, bogatih in revnih, lepih in grdih, podžge njegovo domišljijo in mu že od zgodnjih let pomaga pri ustvarjanju moralnih podob. Poslušanje in branje pravljic ter opazovanje ilustracij je nedvomno velik užitek. In ne samo to, temveč tudi vzpodbuda za lastne ideje, lastne verzije zgodbe, ali celo nadaljevanje od ...in potem so živeli, da ne omenjamo likovnega ustvarjanja.

Otroci po svetu so različni in tudi različno dojemajo enako pravljico. Toda, ali kljub temu lahko ustvarjajo skupaj? In kako?

V referatu je prikazana možna rešitev na te vprašanji. V projektu Hans Christian Andersen smo poskušali premostiti jezikovne, kulturne in tehnične ovire med danskimi in slovenskimi otroci in učitelji ter ustvariti skupaj zbirko novih pravljic iz otroških glavic.

V prvem delu so prikazani načini dela z otroci različnih starosti, v drugem pa tehnično ozadje projekta.

KAKO SO NASTAJALE PRAVLJICE?

V uvodu je že deloma nakazan poglavitni cilj projekta, ki je bil vzpodbuditi otroke k ustvarjanju novih pravljic iz že znanih pravljic velikega pravljičarja Hansa Christiana Andersena in pri tem izkoristiti čim več možnosti, ki jih nudi sodobna informacijska tehnologija.

Pri oblikovanju poti do cilja so veliko vlogo odigrali danski in slovenski učitelji, ki so sami definirali potek projekta, od začetne predstavitve udeležencev, kvizov na podlagi zgoščenk z življenjepisom H.C. Andersena in njegovimi pravljicami (1, 2). Izbrali teme novih pravljic, ki so nastajale na dva načina:

	kreacija novih pravljic in ilustracij, kjer slovenske in danske šole delajo v parih na teme:
	kaj je bilo potem, ko je Andersen končal?
	sodobna verzija pravljice
	nova zgodba na podlagi ključnih besed iz ene izmed Andersenovih pravljic
	pisanje pravljice v nadaljevanju tako, da učenci ene šole napišejo prvo poglavje, iz drugih šol pa dopisujejo svoja poglavja.

V projektu so sodelovali otroci, stari od 6 do 13 let. Temu je bilo potrebno prilagoditi pedagoške oblike dela.

V vrtcih je bil poudarjen dan na pogovor, gledanje, poslušanje in risanje. Tudi izdelki, ki so nastajali iz rok otrok zajemajo slikovne in zvočne zapise. Na ta način so se otroci predstavljali, kakor tudi ustvarjali nove pravljice. Odrasli, vzgojitelji, so imeli vlogo zapisovalcev novih pravljic in sporočil za partnerje ter komunikatorjev, kjer so imeli opravka z računalnikom in internetom.

Zaradi višje ravni pismenosti je narava dela v osnovnih šolah bila drugačna. Delo je temeljilo na tekstnem in slikovnem zapisu, izražanju v maternem jeziku oziroma angleščini. Slikovni in zvočni zapis na zgoščenkah je bil dodatna motivacija. Delo je potekalo v glavnem v skupinah: otroci so skupaj prebirali pravljice, jih analizirali in tudi ustvarjali nove. To je bil izziv tako za učence kot za učitelje: iz idej več učencev ustvariti eno pravljico, ki vsebuje misli vseh članov skupine. Podobno je bilo tudi z ilustracijami, ki so jih ustvarjali otroci za pravljice partnerjev.

Za razliko od otrok v vrtcu so se nekateri učenci, posebej starejši, spoprijeli tudi z delom na računalnikom in spoznali osnove dela na konferenčnem sistemu, kakor tudi uporabili znanje iz oblikovanja besedila. To je bila obenem dodatna vzpodbuda za sodelovanje v projektu.

KOMUNIKACIJSKA SREDSTVA

Glede na vsebino in potek projekta, kjer so učenci danskih in slovenskih šol skupaj ustvarjali pravljice in je delo enih bilo odvisno od dela drugih, so udeleženci potrebovali dobra komunikacijska orodja in skupni vir informacij. To je bilo rešeno z uporabo več storitev interneta: svetovnega spleta, kot enotnega vira informacij s spletno stranjo projekta (3), elektronske pošte za učinkovitejšo in bolj osebno komunikacijo med partnerji in konferenčni sistem danskega ministrstva za šolstvo First Class School Net (Skolekom).

Nekateri od učiteljev, ki so že imeli izkušnje z delom na internetu, so samostojno komunicirali, drugi, ki pa tega znanja še niso imeli, so potrebovali pomoč računalnikarja. Pokazalo se je, da je neposredna komunikacija učitelja veliko bolj učinkovita glede izmenjave prispevkov. In ne samo to, ti učitelji so vzpostavili tudi osebno komunikacijo z danskimi učitelji in v svoje delo vnesli novo kvaliteto, kar je bil eden od ciljev projekta. Delo tistih, ki so potrebovali pomoč, je bilo odvisno od še enega člena v komunikacijski verigi in včasih ni potekalo tako tekoče, kot bi sicer. Tudi osebni stiki se v takih primerih težje vzpostavijo.

ZAKLJUČEK

Projekt Hans Christian Andersen je predstavljal novi izziv za koordinatorje projekta iz Danske in Slovenije v smislu usklajevanja in organizacije dela, komunikacije, priprave spletne strani in motivacije učiteljev, učitelje, ki so se morali spoprijeti s tujim jezikom, skupinskim delom, novimi orodji in organizacijo dela v časovno omejenem projektu na Internetu in za učence, ki so ustvarjali nove pravljice na podlagi znanih, spoznavali svoje partnerje in tudi delo z računalnikom in internetom, ki ga sicer ne poznajo.

Še enkrat se je pokazalo, da raven tehničnega znanja učitelja vpliva tudi na kvaliteto dela v projektu, saj višja raven organizacije sodelovanja v projektu na Internetu (3) omogoča več učinkov kot model organizacije, kjer učitelj računalnikar ima vlogo "prenašalca" sporočil. Iz tega sledi, da bi bilo dobro, če bi učitelji, ki se odločijo za sodelovanje v takem projektu, poprej opravili tečaj za delo na internetu.

LITERATURA

	Multimedia Hans Christian Andersen, zgoščenka, Orfeus, Egaa, Danska, 1995
	A Fairytale Alive I and II, zgoščenke, Orfeus, Egaa, Danska, 1997
	Đ. Juričić: Napotki za vključevanje v projekte na Internetu, ZRSŠ in MŠŠ, Ljubljana, 1998
	http://www.orfeus.dk/hca

Avtorice

mag. Đulijana Juričić, Mojca Gorjup, Sonja Tratnik Stegovec, OŠ Trnovo, Ljubljana

Metka Kerševan, Bolnišnična šola Ledina, Ljubljana

Mojca Končan, OŠ Horjul, Horjul

Dijana Korošec, OŠ France Prešeren, Kranj, Podružnica Kokrica

Biserka Lazar, OŠ Gorje, Zg. Gorje

Zdenka Primožič, OŠ Cvetka Golarja, Škofja Loka

Ivanka Vodnik, Vrtec Hans Christian Andersen, Ljubljana