ANKETA Z ELEKTRONSKO POŠTO
E- MAIL QUESTIONARY
Ivan Jovan
Povzetek
Projektno delo je za dijake in za učitelje dobrodošla popestritev običajnega frontalnega pouka v razredu. Zahteva pa višje tehnične pogoje in spremembo medčloveških odnosov sodelujočih. Mentor ima še naslednje naloge:
|
primerno definirati nalogo za vsakega v skupini, |
|
določiti tempo dela, |
|
izbrati optimalno število članov v skupini. |
Raziskovalne naloge so ena od možnosti, da se dijaki in učitelji urijo v projektnem in timskem delu, ki je v poslovnem življenju zelo pomemben način opravljanja zahtevnih nalog.
Abstract
The project work is gives students and teachers more variety than usual classroom work. Of course, this kind of work claims high technical conditions and change of person relationships. But mentor has got the following tasks, too:
|
to define tasks suitable to each one in team, |
|
to determine the tempo, |
|
to choose the optimal number of students in team. |
Research tasks are possibilities for students and teachers to train in the project work and in teamwork, because this is very important way of doing exacting piece of work in life.
Ključne besede
Internet, elektronska pošta, anketa, raziskovalno delo, spletne strani
Key words
Internet, e - mail, questionary, research work, World Wild Web
Uvod
Zanimivo je, da sem v praksi doživel zelo malo primerov, da bi dijak predlagal raziskovalno temo in bi me prosil samo za mentorsko pomoč. Zanimanje za delo zunaj običajnega šolskega urnika je pri dijakih običajno zelo majhno, saj jih redni pouk zelo okupira in preveč obremenjujejo, kar ni samo njihovo, ampak tudi mnenje dosti učiteljev. Vključno z mano se v določeni meri pridružujemo takšnim trditvam.
Raziskovalno delo z dijaki omogoča spoznavanje dijakov z druge strani kot pri rednih urah pouka. V nekajletni praksi mentorskega dela opažam, da je za raziskovalce pomembno, če jih mentor sprejme kot sodelavce in nekako odvrže plašč klasičnih odnosov učitelj - učenec. Če se mentorji in raziskovalci ne morejo osvoboditi odnosa učitelj – učenec, potem poteka raziskovalno delo zelo statično in nesproščeno.
V začetku letošnjega šolskega leta sem dijake poskušal med poukom računalništva, kot že nekaj generacij zapored, motivirati za delo v raziskovalnem gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. Dijaki niso pokazali vidnega zanimanja, imeli so nekaj idej, ki so bile zunaj mojega področja poučevanja. Skoraj se ne zgodi, da bi zavrnil idejo, če so jo pripravljeni realizirati, za pomoč povabimo ustrezne somentorje. Po nekaj srečanjih z učenci drugega letnika strojne šole se je skristalizirala ideja o raziskovalni nalogi Anketa z elektronsko pošto.
Ideja o anketi
Na prvih srečanjih s tremi dijaki, ki so se odločili za raziskovalno nalogo, smo s somentorico (profesorica Tadeja Vaukan) določili hipotezo naloge Anketa z elektronsko pošto. Internet oz. virtualni svet ima nekatere lastnosti realnega sveta. Kako to dokazati ali zavreči z elektronsko pošto? Seveda je potrebno razumeti strokovnost raziskovalne naloge, saj jo opravljajo dijaki, ki imajo le dobrih šestnajst let.
Predstavljajte si, da izvedemo anketo s klasično pisemsko pošto. Pisma pošiljamo na različne naslove, do katerih smo prišli na vse možne načine, ki so nam na voljo. Torej je pošiljanje povsem naključno, edini moto je, da pošljemo vprašalnik na čim več naslovov, da pridobimo veliko odgovorov. Podoben sistem imajo razna komercialna podjetja, ki prodajajo po pošti in vabijo svoje kupce z naključnim pošiljanjem pošte. Odzivnost je zelo majhna!
Ta naloga želi dokazati, da tudi v internetu z elektronsko pošto ni nič drugače. Da bi pošta ne bila povsem prazna, zahtevala samo povratnico brez vsebine, smo se odločili, da v pošto vstavimo anketo, s katero bi lahko definirali nekatere lastnosti tistih, ki se bodo odzvali na dobljeno elektronsko pošto ter ustrezno izpolnili anketo.
Priprava pred anketiranjem
Dijaki hitro razumejo, da v nternetu obstajaš, če si v njem trajno viden. To je najenostavneje, če si izdelaš svojo domačo stran, na kateri pojasniš, kdo si in kaj želiš. Tako so najprej okvirno sestavili domačo stran in jo namestili na šolski strežnik (slika1). Na straneh je kratka predstavitev namena raziskovalne naloge in predviden prostor za objavo delnih in seveda ob koncu končnih rezultatov.
Slika1: Domača stran raziskovalcev
Domača stran in anketa sta izdelani v angleškem jeziku zaradi želje, da bi čim več prejemnikov razumelo sporočilo in pravilno izpolnilo anketo. Vsebina vprašalnika je razdeljena v pet sklopov:
|
osnovni podatki (starost, spol, država bivanja), |
|
doping v športu, |
|
uporaba interneta (področja uporabe, intenzivnost in zaupanje), |
|
komercialne možnosti interneta, |
|
mnenja (leto 2000, konec sveta...). |
Sociološki vidiki ankete niso bistveni del te raziskovalne naloge, vendar so se raziskovalci namučili kar nekaj časa, da so izbrali teme in vprašanja. Omejitve, ki sva jih določila s somentorico so bile:
|
anketa ne sme biti predolga; |
|
vprašanja in izbirni odgovori morajo biti jasni in nedvoumni; |
|
vprašanja ne smejo biti geografsko, nacionalno ali kako drugače omejena; |
|
nekaj vprašanj mora tvoriti podlago za vzorčenje različnih odgovorov; |
|
anketa je anonimna in ne zahteva osebnih podatkov izpolnjevalca. |
Izvedba
Z rednimi tedenskimi srečanji je delo napredovalo in v januarju 1999 je bilo vse pripravljeno za pričetek aktivnega izvajanja anketiranja. Raziskovalci so obnovili znanje o uporabi elektronske pošte in si pri administratorju šolskega strežnika zagotovili elektronski naslov za sprejemanje in odpošiljanje pošte (b30@nt.s-scv.edus.si).
Kako priti do naslovov (e-mail)? Na mnogo načinov. V začetku so raziskovalci to nalogo podcenjevali, misleč, da bodo z naključnim "srfanjem" po internetu zlahka prišli do mnogo naslovov, vendar se je pokazalo, da so porabili veliko časa in odposlali bore malo pošte. Po ugotovitvi, da bo tudi odzivnost daleč manjša od nerealno pričakovane, ter po spoznanju, da je precej naslovov mrtvih, NEODDANA POŠTA (tabela1), je delovna vnema raziskovalcev precej upadla.
Predlagal sem jim, da bo potrebno bolj načrtno iskati elektronske naslove. Rezultat tega je bil, da so začeli iskati strani raznih združenj, društev, ženitvenih posredovalnic, klubov oboževalcev… Še največ uspeha pa so zabeležili z iskalniki ljudi v internetu. Tako so lahko v nekajurnih tedenskih srečanjih odposlali pošto na preko tisoč različnih naslovov (tabela 1).
Eden od njihovih ciljev je postal, da bi pošto poslali v veliko različnih držav. To je možno tako, da se iščejo spletne strani teh držav, vendar se pojavi problem k nacionalnega jezika, ki onemogoča večje možnosti iskanja, čeprav so oblikovno elektronski naslovi na spletnih straneh skoraj povsod precej podobni.
Tabela 1: Učinki razpošiljanja pošte
DO DNEVA |
ODPOSLANA POŠTA |
NEODDANA POŠTA |
ODGOVORI |
NI ODGOVORA |
29. 1. 99 |
827 |
229 |
31 |
567 |
5. 2. 99 |
1516 |
274 |
49 |
1193 |
12.2.99 |
1184 |
351 |
59 |
774 |
SKUPAJ: |
3527 |
857 |
139 |
2534 |
Delni rezultati
Veselje raziskovalcev ob prvem odgovoru, ki je prišel iz Švedske, je ponovno dvignilo njihovo delovno vnemo. Kmalu so sledili novi. V dobrih treh tednih so prišli odgovori iz več kot tridesetih različnih držav (ZDA, Brazilija; Indija, Južna Afrika, Malezija, Kitajska, Avstralija, Švedska, Koreja…) vseh kontinentov. Sčasoma so se raziskovalci sprijaznili z odzivnostjo, ki znaša slabe 4%. Njihovo motivacijo povečujejo odgovori iz držav, ki še niso na njihovem spisku.
Ob prihajanju odgovorov se je pojavila dodatna naloga dijakov, da anketne odgovore vnesejo v bazo, za katero so si pripravili ustrezno elektronsko preglednico. Tako lahko sproti spremljajo statistične rezultate ankete (graf 1).
Graf 1: Starost anketirancev
Za raziskovalce, pa tudi za dijake v njihovem razredu, je zanimiv tudi sociološki vidik naloge, predvsem mnenja anketirancev glede določenih vprašanj. Mnogi so presenečeni, da jih toliko verjame v konec sveta (graf 2). S tem spoznavajo, da ni nujno, da so njihova mnenja o določenem pojmu splošnosvetovna oziroma splošnočloveška sprejeta mnenja in da so drugače misleči vedno neznatna manjšina.
Graf 2: Mnenja anketirancev
Zaključek
Dijaki raziskovalci ob tej nalogi spoznavajo zelo različna področja uporabe informatike, kakor tudi znanja drugih družboslovnih in naravoslovnih predmetov. Odkrivajo možnosti interneta in načine orientacije v informacijskem virtualnem svetu. Njihovo delo je pritegnilo tudi druge dijake v razredu, tako da se dogovarjamo o možnosti, da bi vsi nekaj ur pomagali pri pošiljanju pošte in obdelavi podatkov. Naloga je povečala zanimanje za koristno uporabo interneta pri ostalih dijakih. Mentorji preizkušamo različne možnosti uporabe interneta v učnem procesu v obliki projektnega dela.
Raziskovalna dejavnost je še vedno v teku in ni mogoče dati dokončne ocene dela. Zagotovo bi lahko rezultate ankete uporabili tudi pri predmetih družboslovja ali naravoslovja. Za mlade raziskovalce je pomembno tudi spoznanje, da timsko multidisciplinarno delo lahko prevzame naloge, pri katerih bi posameznik moral vložiti nesorazmerno večje napore kot posameznik v timu za dosego podobnih rezultatov.
Viri
|
DePorter, Bobbi, KVANTNO UČENJE, Glotta Nova 1996 |
|
dr. Jerman-Blažič, Borka, INTERNET, Forum 1996 |
|
Wechtersbach, Rado, Lokar, Mitja, INFORMATIKA, DZS 1997 |
|
http://www.s-scv.ce.edus.si/b30/b30.htm |
|
http://www.s-scv.ce.edus.si/STROJNA/Zbor/JovanI/ivan.htm |
Ivan Jovan, dipl. inž.
Šolski center Velenje
Poklicna in tehniška strojna šola
Trg mladosti 3, 3320 Velenje
info@nt.s-scv.ce.edus.sihttp://www.s-scv.ce.edus.si
Avtor
Ivan Jovan je učitelj računalništva in strokovnoteoretičnih predmetov na poklicni in tehniški strojni šoli v Šolskem centru Velenje. Aktivno sodeluje v projektih I*EARN in kot mentor mladim raziskovalcem. Odgovoren je za spletni strežnik Šolskega centra Velenje.
Author
Ivan Jovan is a teacher of computer science and technical-theoretical subjects at the Vocational and Technical School of Mechanical Engineering at the School Center Velenje. He takes an active part in I*EARN project and is a mentor of young researchers. He is answerable for Web Server of the School Center Velenje.