KAKŠEN SPLETNI INFORMACIJSKI SISTEM POTREBUJEJO ŠTUDENTI?
What kind of web based information system students need?
mag. Mojca Indihar Štemberger, dr. Jurij Jaklič
Povzetek
Klasične metodologije razvoja informacijskih sistemov zahtevajo intenzivno komunikacijo načrtovalca z uporabnikom. V primeru spletnega informacijskega sistema predmeta, namenjenega študentom, pa je potrebno zaradi narave dela in uporabnikov uporabiti drugačen prijem. Na podlagi odziva, uspešnosti, sprememb tehnologije ter sprememb vsebine predmetov moramo informacijski sistem prilagajati in dopolnjevati. V našem primeru vsako leto izvajamo anketo, katere rezultati nam pomagajo sistem izboljšati. Letošnji rezultati kažejo, da interaktivna gradiva, dostopna na internetu, uporabljajo predvsem boljši študenti. To pa pomeni, da tak sistem ne more biti nadomestek za ostale oblike dela, pač pa mora biti predvsem njihovo dopolnilo, ki pa hkrati omogoča spremembe pri ostalih načinih (predavanjih, vajah) predvsem v smislu boljše kakovosti.
Abstract
Classical methodologies for information system design require intensive communication between designers and end users. In the case of Web based information system designed for university courses different approach is necessary because of the different nature of work and users. Based on the feedback, success, technology changes, and course syllabus changes the system has to be adjusted. In our case a questionnaire is carried out every year and its results help us to improve the system. This year results show that mostly good students use interactive course material available on the Internet. This lead us to the conclusion that such a system cannot replace other ways of working with students. It should be considered as a supplement to the other ways of working and can cause their better quality.
Ključne besede
anketa, interaktivnost, načrtovanje sistema, spletni informacijski sistem
Key words
interactivity, questionnaire, system design, Web based information system
UVOD
Danes je uporaba Interneta že zelo razširjena, kar še posebej velja za študentsko populacijo. To se je izkazalo tudi pri rezultatih ankete, ki jo vsako leto izvajamo med študenti pri predmetu informatika 2 na ekonomski fakulteti v Ljubljani, saj internet uporablja kar 97 % vprašanih. Pri tem jih 80 % študentov uporablja Internet na fakulteti, 48 % doma, 19 % pa drugje. V primerjavi z rezultati ankete, ki smo jo izvajali leta 1997 [2, 5], se je uporaba interneta zelo povečala, saj je takrat na fakulteti uporabljalo internet 45 % študentov, doma 22 % in 16 % drugje. Vsak študent dobi ob vpisu tudi svoj elektronski naslov in s tem možnost uporabe elektronske pošte. Kot prikazuje tabela 1, je najbolj razširjena uporaba svetovnega spleta in elektronske pošte, če bi bilo za to več možnosti, pa bi študenti želeli uporabljali predvsem še videokonference.
uporabljajo
bi uporabljali
elektronska pošta 64 %
65 %
ftp 18 %
30 %
svetovni splet 91 %
96 %
telnet 8 %
27 %
IRC 22 %
46 %
videokonkerence 1 %
34 %
Tabela 1: Uporaba storitev interneta
Možnosti za uporabo interneta pri študiju so zelo široke. Lahko jih razdelimo v nekaj skupin:
|
dostop do informacij potrebnih za študij in izdelavo seminarskih ter diplomskih nalog, |
|
dostop do informacij o fakulteti in študiju, |
|
administrativna opravila (npr. prijavljanje na izpite), |
|
dostop do informacij v zvezi s posameznimi predmeti ter do študijskih gradiv, |
|
komunikacija s pedagogi in ostalimi zaposlenimi ter medsebojna komunikacija. |
Vsa področja na naši fakulteti pokrivamo s študentskim informacijskim sistemom v obliki spletnih strani, ki ga postopoma razvijamo že od leta 1995 [4]. V okviru tega informacijskega sistema je velik del namenjen tudi posameznim predmetom. Pri predmetu informatika 2 že nekaj let pripravljava veliko informacij v zvezi s predmetom za študente v tej obliki. Tako je nastal informacijski sistem predmeta, ki ga redno dopolnjujeva glede na odziv študentov in možnosti, ki jih spletna tehnologija nudi. Razen tega študente spodbujava k uporabi elektronske pošte za komunikacijo, saj so pri tako velikem številu študentov (700) možnosti osebnega stika zelo omejene. Prijemi, s katerimi skušava nadomestiti pomanjkanje osebnega stika in dvigniti kakovost študija, sodijo na področje študija na daljavo oziroma natančneje fleksibilnega učenja [1, 7], ki v zadnjih letih precej izkorišča prav prednosti, ki jih ponuja uporaba informacijske tehnologije.
INFORMACIJSKI SISTEM PREDMETA INFORMATIKA 2
Leta 1996 sva v obliki spletnih strani pripravila prve informacije za študente, ki so vsebovale predstavitev pedagogov, predmeta, celotno gradivo za vaje, datoteke, ki jih potrebujejo za vaje, rešene preizkušnje in seminarske naloge. Študentom smo omogočili tudi komunikacijo s pedagogi preko elektronske pošte. Njihov odziv je bil ugoden, saj je informacijski sistem že takrat uporabljalo 65 % študentov. Gradivo vsako leto obnoviva in dopolniva. Pri tem uporabljava izkušnje in nove tehnološke možnosti, upoštevava pa tudi pripombe in predloge študentov. Spletna tehnologija, ki je podlaga našega IS, omogoča enostavno spreminjanje.
Slika 1 prikazuje sestavine in nastajanje našega informacijskega sistema. Gledano s stališča uporabnika ga sestavljajo naslednje komponente:
Zavedava se, da internet ne more biti nadomestilo za predavanja in vaje, zato to pri razvoju informacijskega sistema predmeta tudi ni bil najin namen. Poudarjala sva dostop do informacij, v sama gradiva, ki so tam dostopna, pa sva skušala vgraditi čim več interaktivnosti.
Meniva, da so najzanimivejši deli našega informacijskega sistema rešene preizkušnje, vpogled v rezultate preizkušenj in interaktivno gradivo za učenje dela snovi, zato jih bova v nadaljevanju podrobneje predstavila.
Rešene preizkušnje so bile študentom dostopne že v prvotnem informacijskem sistemu predmeta. Vendar so bile do letošnjega leta to statične spletne strani. Letos sva jih preoblikovala tako, da preizkušnjo študent rešuje sam, potem pa lahko preveri pravilnost svojih odgovorov. Na ta način lahko študent preverja svoje znanje.
Interaktivne preizkušnje sva izdelala s programskim jezikom JavaScript [6], ki je vključen v spletne strani. Uporaba tega jezika ni pretirano zahtevna, vendar je za izdelavo takšnih aplikacij potrebno znanje programiranja.
Interaktivno gradivo za učenje dela snovi je nastalo ob sodelovanju študentov tretjega letnika na smeri za poslovno informatiko. Ker so ti študenti predmet informatika 2 že poslušali, so se lahko problema lotili tudi s stališča uporabnika, kar je bilo zelo koristno. Gradivo sestavljajo kratka ponovitev teorije, rešen primer in naloga, ki jo študent rešuje samostojno. Tudi tukaj smo uporabili jezik JavaScript.
Poleg dostopa do gradiv za predmet v različnih oblikah smo študentom omogočili tudi vpogled v rezultate njihovega dela. V ta namen smo povezali obstoječo bazo podatkov, v kateri hranimo podatke o študentih in njihove rezultate preizkušenj ter izpitov, s spletnim strežnikom. Rešitev temelji na troplastni arhitekturi informacijskih sistemov, kar pomeni, da je aplikacija za ogled rezultatov dostopna na vsakem računalniku, ki je povezan v internet in ima nameščen spletni brskalnik.
Slika 2: Arhitektura informacijskega sistema za dostop do rezultatov
Na enak način omogočamo študentom vnos mnenj in predlogov glede vsebine in izvajanja predmeta, možnosti uporabe pa so številne. Na primer, namesto klasičnih testov na papirnem mediju bi preko spletne aplikacije izvajali interaktivne teste, kar bi pri velikem številu študentov močno razbremenilo pedagoge, saj ne bi bilo treba pregledovati več sto nalog, rezultati pa bi bili dostopni prek spleta takoj, ko bi študent končal preizkušnjo.
Letošnja anketa je pokazala, da informacijski sistem uporablja 77 % študentov, od tega pa jih je z njim zadovoljnih 92 %. Razen za dostop do splošnih informacij o predmetu, obvestil in vpogled v rezultate preizkušenj, največ študentov uporablja informacijski sistem za dostop do zapiskov vaj (42 %), pripravo na vaje (28 %), nekateri pa tudi za samostojno delo (27 %).
Razmeroma malo študentov uporablja elektronsko pošto za komunikacijo s pedagogi. Čeprav se je stanje v primerjavi s prejšnjimi leti (pred dvema letoma je s katerim izmed pedagogov po elektronski pošti komuniciralo le 3 % anketiranih študentov) nekoliko izboljšalo, saj je letos s profesorjem po elektronski pošti komuniciralo 6 % študentov, z asistentom pa 18 %, si želimo tovrstno komunikacijo še bolj razširiti. Na vprašanje, zakaj bolj ne uporabljajo elektronske pošte, so anketirani najpogosteje odgovorili, da ne čutijo potrebe po tem, da nimajo dovolj možnosti, da pogosto ne dobijo odgovora od pedagoga, veliko pa jih ima raje osebni kontakt ali pa se še niso navadili na ta način komuniciranja.
Zanimalo naju je tudi, kakšen je vpliv informacijskega sistema na študijske rezultate in na sam obisk predavanj in vaj. Čeprav je večji del informacijskega sistema namenjen prav vajam, je bil obisk vaj mnogo večji od obiska predavanj. Večina študentov (76 %) je tudi odgovorila, da zaradi gradiva na internetu ni opustila vaj. Seveda pa moramo boljšim študentom dopuščati možnost samostojnega dela.
Kot sva pričakovala, se je izkazalo, da so študenti, ki so več obiskovali predavanja in vaje, dosegli pri predmetu boljše rezultate, saj je povprečna ocena študentov, ki so obiskali več kot 80 % predavanj in vaj, kar za 1,3 višja od povprečne ocene tistih, ki so obiskali manj kot 30 % predavanj in vaj. Razen tega pa so študenti, ki so več obiskovali vaje, tudi več uporabljali informacijski sistem (uporabljalo ga je 80 % študentov, ki so obiskali več kot 80 % vaj, in 68 % študentov, ki so obiskali manj kot 30 % vaj). Uporaba informacijskega sistema je imela vpliv tudi na oceno, saj so študenti, ki so ga uporabljali, v povprečju dosegli oceno višjo za 0,5. Meniva pa, da je to dejstvo verjetno treba pripisati predvsem temu, da so študenti, ki so več obiskovali predavanja in vaje, tudi bolj uporabljali informacijski sistem.
ZAKLjUČEK
Informacijski sistemi, ne more biti nadomestek za ostale oblike dela, pač pa mora biti predvsem njihovo dopolnilo, ki pa hkrati omogoča spremembe pri ostalih načinih (predavanjih, vajah) predvsem v smislu boljše kakovosti. Pri tem pa je potrebno izkoristiti interaktivnost in druge prednosti medija. Na ta način se lahko izboljša komunikacija med vsemi udeleženci izobraževalnega in raziskovalnega procesa, poenostavi pa se vrsta administrativnih opravil.
Tudi v prihodnje nameravava informacijski sistem predmeta širiti. Pri tem bova upoštevala predvsem želje uporabnikov, v našem primeru študentov. Želiva jih tudi spodbuditi k večji komunikaciji. Tukaj imava razen elektronske pošte v mislih tudi diskusijski splet, kjer bi objavljala vprašanja študentov v zvezi s predmetom in odgovore nanje. Takšen pristop se je že obnesel v ZDA [3]. Bolj dolgoročni načrti pa segajo tudi na področje uporabe videokonferenčnega sistema, kar predlagajo tudi študenti, saj tehnologija, ki jo uporabljamo, zaenkrat še ni zrela zanj.
LITERATURA
mag. Mojca Indihar Štemberger,
Ekonomska fakulteta, Kardeljeva ploščad 17,
1001 Ljubljana, tel. 1892-504,
e-pošta: mojca.stemberger@uni-lj.si
dr. Jurij Jaklič, Ekonomska fakulteta,
Kardeljeva ploščad 17,
1001 Ljubljana, tel. 1892-509,
e-pošta: jurij.jaklic@uni-lj.si
Predstavitev avtorjev
Dr. Jurij Jaklič in mag. Mojca Indihar Štemberger sta asistenta pri predmetih s področja informatike na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Po osnovni izobrazbi sta oba matematika, kasneje pa sta se oba usmerila na področje informatike. Ukvarjata se z možnostmi uporabe Interneta na raznih področjih ter z objektno usmerjenimi okolji. Sodelujeta tudi pri PHARE projektih s področja študija na daljavo in elektronskih študijskih gradiv, ki tečejo na ekonomski fakulteti.
About the authors
Jurij Jaklič, Ph.D. and Mojca Indihar Štemberger, M.Sc. are Junior Faculty Members at the Faculty of Economics in Ljubljana. They teach several courses in the field of information system management. They both graduated in mathematics, however afterwards they have turned their interest to the field of information systems management. They take an interest in the use of Internet in business and education and in the object oriented environments. They also take an active part in PHARE projects on distance education and electronic study material at the Faculty of Economics.