STANJE IN TRENDI UPORABE SODOBNE INFORMACIJSKE

TEHNOLOGIJE V SLOVENSKEM IZOBRAŽEVALNEM SISTEMU

Present state and trends of using modern informatics technology in slovene education sistem

dr. Ivan Gerlič

Povzetek

V tem referatu je predstavljen krajši pregled rezultatov raziskave: STANJE IN TRENDI UPORABE RAČUNALNIKOV V SLOVENSKIH OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOLAH, ki jo je avtor izvedel za potrebe Ministrstva za šolstvo in šport ter nacionalnega projekta RAČUNALNIŠKO OPISMENJEVANJE. Predstavljen je povzetek rezultatov s področja strojne in programske opreme, kadrov in specialno - didaktične problematike pouka Informatike in računalništva, kot tudi širše uporabe računalniške in sodobne informacijske tehnologije v izobraževanju.

Abstract

The following article analyses some results of investigation: PRESENT STATE AND TRENDS OF USING COMPUTERS IN SLONEVIA PRIMARY AND SECONDARY SCHOOOLS. This work author elaborate for Ministry of education and sport and national project COMPUTER LITERACY. Article analyse some problems on educational hardware, software, pedagogic staff and some didactic criteria of learning Informatics and computer sciences and computer applications in the educational process.

Ključne besede

strojna oprema, programska oprema, kadri, didaktična problematika

Key words

hardware, software, pedagogic staff, didactic problems

1. Uvod

Februarja 1994 je bil v skupščini sprejet zakon o zagotavljanju sredstev za uresničevanje nekaterih nujnih razvojnih programov RS v vzgoji in izobraževanju, imenovan ŠOLSKI TOLAR. Eden izmed petih programov tega je tudi program RAČUNALNIŠKO OPISMENJEVANJE, katerega namenski cilj je izvesti široko računalniško izobraževanje za učitelje in ravnatelje, opremiti vse osnovne in srednje šole z računalniško in informacijsko aparaturno in programsko opremo ter omogočiti raziskovanje in razvoj uporabe računalnikov v šolah in s tem ustvariti sodobnejši, aktivnejši pouk in uk ter sodobno vodenje in poslovanje šole. Za kvalitetni premik v tem smislu je potrebno na tem področju dodobra poznati stanje in trende v izobraževalnem sistemu Slovenije in širše v svetu. Zato je bila med prvimi raziskovalnimi usmeritvami, ki jih je vzpodbudil Projektni svet Računalniškega opismenjevanja, prav raziskava STANJE IN TRENDI UPORABE RAČUNALNIKA V SLOVENSKIH OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOLAH. Raziskava pomeni posnetek dejanskega stanja in obenem prikaz trendov razvoja uporabe računalnika v slovenskih šolah, ki smo jih pridobili s primerjalnimi podatki raziskav iz let 1988 [ 1] , 1992 [ 3] , 1994 [ 4] , 1996[ 5] in 1998[ 6] . V analizi smo se opredelili predvsem na nekatera bistvena vprašanja, ki močno vplivajo na uspešnost uporabe računalnika v slovenskih šolah (razpoložljiva aparaturna oprema, razpoložljiva programska oprema, usposobljenost kadrov in specialno-didaktična problematika). Oglejmo si nekaj izbranih rezultatov te raziskave, katere celota je podana tudi na internetu: http://www.pfmb.uni-mb.si/ivan.

2. Aparaturna oprema

Pričnimo z aparaturno opremo. Po zadnjih podatkih raziskave [ 6] je na osnovnih šolah Slovenije največ osebnih računalnikov (96.4%), zelo malo je še hišnih računalnikov (3.0%),

najmanj pa drugih računalnikov (okoli 0.6%, kot npr. terminalov, delovnih postaj, prenosnikov). Podrobnejši vpogled v obstoječe PC računalnike je ustreznejši kot leta 1996 (44,8% Pentium I, 2,4% Pentium II), a še vedno je kar 52,8% teh računalnikov s procesorjem 486 (31,2%) in nižje verzije (386 – 16,7%, 286 in nižji pa 4,9%).

Iz rezultatov naše raziskave in analize stanja, ki jo je opravil Zavod RS za šolstvo za obdobje 1985-1990 [ 4] , lahko izluščimo nekaj pomembnih podatkov, ki kažejo stopnjo razvitosti Slovenije (glede na druge države); primerjalne podatke kaže tabela 1.

TABELA 1: Primerjalni podatki za obdobje 1985 - 1998 (osnovne šole)

Kategorija	1985	1987	1988	1990	1992	1994	1996	1998
Skupno št. računalnikov	1079	1647	1802	1975	2568	3700	5754	7609
Št. računalnikov na šolo	1.2	4	4.8	5.2	7.3	10	14	19
Št. učencev na računalnik	215	130	118	109	89	60	39	28

Kot izhodišče in primerjavo smo uporabili ugotovitve tujih avtorjev, ki v svojih delih podajajo ali ugotavljajo stopnjo razvitosti določene dežele na področju uporabe računalnika v šoli. Tako npr. Baron [ 3] povzema po poročilih OECD/CERI najvišji nivo članic te mednarodne organizacije 30 učencev na računalnik, Carnoy in ostali [ 3] navajajo podatke za povprečje računalnikov na šolah ZDA, ki je za leto 1985 znašalo 34 učencev na računalnik, Stanchev [ 3] pa (za visoko razvite dežele) kar 18 učencev na računalnik.

Na srednjih šolah Slovenije je največ osebnih računalnikov (98.1%), ostalih računalnikov (hišni, terminali, delovne postaje, prenosniki) je zelo malo (1.9%); večina računalnikov (94.7%) je last šole, le 5.3% si šole izposojajo iz drugih šol, delovnih organizacij, ustanov itd., izposojanja računalnikov od učiteljev oz. učencev pa v letu 1998 ne zasledimo več. Podrobnejši vpogled v obstoječe PC računalnike je mnogo boljši kot leta 1996, glede na zelo hiter razvoj te tehnologije, pa ni razveseljujoč, saj je še vedno 19,3% računalnikov s procesorjem 386 ali nižjim (1996 – 42.1%), nato 36.7% (1996 – 46.6%) računalnikov s procesorjem 486 in 44% (v letu 1996 – 11,3%) Pentiumov (od tega kar 39,5% Pentium II).

Iz prikazanih podatkov naše raziskave in analize stanja mednarodnega projekta COMPED [ 5] lahko tudi za srednje šole izluščimo nekaj primerjalnih podatkov za določanje stopnje razvitosti Slovenije na tem področju (glede na druge države), ki jih kaže tabela 2.

TABELA 2: Primerjalni podatki stanja aparaturne opreme (srednje šole)

Kategorija	1986	1987	1988	1989	1990	1994	1996	1998
Skupno št. računalnikov	183	278	366	439	1160	2669	3856	4567
Št. računalnikov na šolo	1.3	2	2.7	3.2	8.5	21.5	27.7	35.9
Št. učencev na računal.	260	171	130	108	41	17.9	12.3	9.5

Nerazveseljujoče dejstvo je tudi, da šole še vedno premalo pozornosti posvečajo ergonomskim zakonitostim pri opremi računalniških učilnic z ustrezno pohištveno opremo. Tako je npr. še vedno najpogostejša oprema: računalniki na ergonomsko ustreznih mizah, a z navadnimi šolskimi stoli.

3. Programska oprema

Na osnovnih šolah Slovenije so si programsko opremo v obdobju 1988-1996 v največji meri zagotavljali z nakupom ene licenčne verzije, leta 1998 pa primat v nabavi prevzame nakup več licenc (32,3% šol eno licenco in 46,5% več licenc). Kot zanimivost povejmo, da so leta 1992 kar 34,5% uporabljene programske opreme izdelali učitelji ali učenci (v letu 1998 – 13,9), kar 19,1% šol pa je uporabljalo nelicenčno (kopirano) opremo (v letu 1998 – 4,4%). K izboljšanju tega področja je gotovo pripomogel RO, saj so v letu 1995 vse šole dobile osnovno programsko opremo (CD-ROM - Osnovna košarica orodij), s to akcijo pa se še nadaljuje; kaže pa še mnogo bolj vzpodbuditi razvoj lastne produkcije računalniške izobraževalne opreme, vezane na učne programe posameznih predmetov osnovne šole, vzpodbuditi izdajanje kataloga (-gov) s pregledom in ocenitvami domače in tuje izobraževalne programske opreme, vsekakor pa mnogo bolj poskrbeti za izobraževanje učiteljev v uporabi izobraževalne programske opreme pri pouku.

Na slovenskih srednjih šolah je bil najpogostejši način zagotavljanja programske opreme nakup več licenčnih verzij (39.4% šol – od leta 1996 viden pozitivni trend), upada pa število šol, ki nabavljajo le eno licenčno verzijo; s kopiranjem oz. „krajo“ se ubada na žalost še 3,8% šol. Šole navadno kupujejo profesionalno programsko opremo domače ali tuje izdelave (69,1% šol), ob tem pa se vse bolj manjša učiteljeva izdelava programske opreme (20,9% v letu 1998) in še bolj izdelava učencev (8,8%).

4. Kadrovska struktura

Na osnovnih šolah Slovenije je v obdobju 1988 - 1994 opazen določen napredek (okoli 5%) v številu šol z usposobljenimi učitelji, ki so si znanje pridobili z dopolnilnim izobraževanjem. Če primerjamo našo raziskavo s podatki Zavoda RS za šolstvo [ 5] , lahko vidimo kazalec, ki je primerljiv s svetom: leta 1987 [ 1] smo imeli 0.9 usposobljenega učitelja na šolo, leta 1990 [ 3] se je to število povečalo na 1.9 učitelja na šolo, v letu 1992 ostajamo na isti ravni kot leta 1990, leta 1994 pa se faktor povzpne na 2.16, kar pomeni v povprečju za srednje veliko šolo okoli 7-10% usposobljenih učiteljev. Primerjava s svetom za to obdobje ne kaže razveseljivega stanja, saj so npr. razvitejše dežele (npr. Švedska, Anglija, Francija, Kanada itd.) že leta 1987 imele usposobljenih 25% vseh učiteljev za uporabo računalnika v šoli [ 3] , z opombo, da se zavedajo, da je to nizek procent, ki ga bodo morale vsaj podvojiti. Carnoy s sodelavci navaja[ 3] , da je za manj razvite dežele (npr. dežele Latinske Amerike, Azije, Afrike itd.) značilno, da so v tem obdobju imele 2% usposobljenih učiteljev; ti so predvsem obvladali znanja o aparaturni opremi in programiranju, za druga področja, še posebej za področje uporabe računalnika v šoli pa niso pridobili dovolj znanj. V obdobju projekta RO se tudi na tem področju precej spremeni, saj leta 1996 štejemo že povprečno okoli 18% učiteljev na šolo, ki so se udeležili raznih oblik izobraževanja za uporabo računalnika pri pouku, leta 1998 pa že kar 52%. Šole ocenjujejo izvajanje dopolnilnega izobraževanja za dokaj uspešno. Iz podatkov pa lahko razberemo (slika 1), da so učitelji osnovnih šol usposobljeni nekoliko bolje za področje uporabe računalnika v izobraževanju in specialno – didaktična vprašanja, nekoliko slabše pa za izvajanje fakultativnega pouka in interesnih dejavnosti računalništva.

Kako je v srednjih šolah ? Iz analize je razvidno, da imamo (globalno gledano) 2/3 srednjih šol z ustrezno izobraženimi kadri za pouk računalništva, 1/3 srednjih šol pa ima zaposlene učitelje z neustrezno izobrazbo. Če natančneje pogledamo v strukturo 2/3 učiteljev z ustrezno izobrazbo, smo lahko manj zadovoljni, saj ima le 3,2% šol zaposlenega profesorja računalništva (z matematiko), torej kader, ki je najustreznejši za pouk tega predmeta. Najustreznejši pa zato, ker je v svojem programu poslušal tako računalniške strokovne predmete kot tudi pedagoško-didaktične predmete, še posebej didaktiko pouka računalništva (s pedagoško prakso, nastopi in hospitacijami na osnovnih in srednjih šolah) in didaktiko uporabe računalnika pri pouku. Še posebej bi nas morala skrbeti preostala 1/3 oz. 43 srednjih šol, na katerih poučujejo učitelji z neustrezno izobrazbo, in to kar 15% šol z učitelji, ki imajo le višjo izobrazbo.

5. Specialno-didaktična problematika

Na koncu pa si oglejmo še specialno-didaktično problematiko. Statistična preveritev in histogram na sliki 2 kažeta, da se računalnik v slovenskih osnovnih šolah ne uporablja le za računalniško izobraževanje, temveč da so ga šole v obdobju 1988-98 že vključile v skoraj vsa predmetna in ostala področja.

A...fakultativni pouk računalništva F...vzgojno področje (likovna, glasbena in telesna vzgoja)

B...interesne dejavnosti računalništva G...interesne dejavnosti posameznih predmetov

C...naravoslovno- matematično področje H...ostalo (šolska knjižnica, medioteka, InfoŠol...)

D...jezikovno področje I…poslovanje šole (računovodstvo, tajništvo, kadri…)

E...področje tehnične vzgoje J…Komunikacije - internet

Slika 2. Uporaba računalnika na posameznih predmetnih področjih osnovne šole

Seveda so bila v obdobju 1988-92 (razen naravoslovno – matematičnega področja), vsa ostala predmetna področja zastopana z nižjo pogostostjo, kar pa se v obdobju 1992-98 spremeni v korist ostalih predmetov in drugih dejavnosti šol. To dejstvo je razveseljivo, pa tudi zaskrbljujoče, saj je bilo naravoslovno-matematično področje ves čas temelj za računalniške dejavnosti, pa tudi na teh drugih predmetnih področjih je pogostost še precej nizka (na sliki 2 prikazujemo le relativne podatke in predvsem trende). Za tako stanje (na drugih predmetnih področjih) gre v osnovi zahvala projektu PETRA, v zadnjem času pa tudi obširnim aktivnostim projekta RO. Iz širšega pogleda tega dela raziskave za časovno obdobje 1988 - 98, lahko strnemo še naslednje pomembne ugotovitve:

	Računalnik ima pri pouku večine predmetnih področij slovenskih osnovnih šol že svoje mesto, in to na predmetni stopnji ter vse več tudi na razredni stopnji (še posebej leta 1998).
	Računalnik se pri pouku največ uporablja pri rednem pouku, manj pri dodatnem pouku, najmanj pa pri dopolnilnem pouku; pri vseh kategorijah je opazna pozitivna usmeritev (še posebej leta 1998).
	Pogostost uporabe računalnika pri pouku naravoslovno-matematičnega področja kaže negativni trend (ki se v letu 1998 nekoliko pojavlja), pri družboslovnem in vzgojnem pa v večini pozitivni, z občasnimi nihanji.
	Zelo viden je negativna smer izvajanja fakultativnega pouka in interesnih dejavnosti računalništva.
	Računalnik se je do leta 1994 pri pouku največ uporabljal v učnih oblikah množičnega dela (frontalni in skupinski pouk), v novejšem času pa je naklonjen samostojnemu delu z računalnikom in novejšim oblikam.
	Računalnik se v večini uporablja v posameznih delih učne ure (najpogosteje za pridobivanje nove snovi), še vedno pa je zelo malo celovitega pristopa.
	Pri pouku s pomočjo računalnika se uporablja večina v svetu poznanih strategij, največji porast pa v letu 1998 zasledimo pri uporabi multimedije in interneta pri pouku.
	Učitelji in učenci imajo zelo pozitiven odnos do uporabe računalnika pri pouku, ki se odraža tudi v stalnem, zelo vidnem, pozitivnem trendu.
	Učitelji in ravnatelji imajo še vedno premalo specialno-didaktičnih znanj o uporabi računalnika pri pouku in šolstvu nasploh.
	Računalnik se uporablja tudi v dejavnostih ki spremljajo izobraževanje, toda najpogosteje le v osnovnih poslih administracije in finančnega poslovanja, ne izrabljajo pa se celovitejše možnosti uporabe informacijskih sistemov v izobraževanju.
	Internet v izobraževanju uporablja 82% slovenskih osnovnih šol.

Kako je s specialno-didaktično problematiko v slovenskih srednjih šolah. Iz podatkov raziskave smo povzeli nekaj pomembnih zaključkov, ki kažejo na ustreznost oz. neustreznost upoštevanja oz. poznavanja specialne didaktike pouka računalništva, pa tudi uporabe računalnika oz. sodobne informacijske tehnologije pri pouku:

	večina srednjih šol izvaja pouk računalništva tako kot predpisuje sedaj veljavni učni načrt: del ur je posvečen teoretičnim uram z nedeljivim razredom in del praktičnemu delu (vajam) ob računalniku. Razveseljivo je, da to upošteva kar 95.2% šol, obstaja pa še 6 šol (na srečo z negativnim trendom), ki (še v tem času) poudarja predvsem teoretični del pouka;
	večina srednjih šol (92,1% šol) zagotavlja individualno delo učencev (55,9% šol) oz. delo v dvojicah (36,2% šol), kar ustreza specialno-didaktičnim zahtevam pouka računalništva, na žalost pa obstaja še 4% oz. pet šol, ki izvajajo praktično delo na računalniku s tremi (2,4% oz 3 šole) oziroma več učenci (1,6% oz. 2 šoli);
	le 14,2% (v letu 1996 le 5%) srednjih šol ima za področje računalništva zaposlenega laboranta, kar je zelo kritično, saj je računalništvo predmet, ki zahteva mnogo (mogoče največ) priprav in vzdrževanja aparaturne in programske opreme;
	pregled uporabe računalnika pri pouku v 2 oz. 3-letnih strokovnih programih kaže pozitivni trend; najpogostejša je uporaba računalnika (s stalnim in vidnim pozitivnim trendom) pri praktičnem pouku, splošnih in ožjih strokovnih predmetih, manj (sicer z majhnim pozitivnim trendom) pa pri predmetih skupnega programa (najpogosteje v naravoslovju, pri družboslovnih predmetih pa zanemarljivo malo);
	pregled uporabe računalnika pri pouku v 4-letnih tehničnih oz. drugih strokovnih programih v povprečju (v obdobju 1994-1998) ne kaže bistvenih sprememb; še vedno je najpogostejša uporaba računalnika (z manjšim pozitivnim trendom) pri praktičnem pouku in strokovnih predmetih, manj (sicer z majhnim pozitivnim trendom) pa pri predmetih skupnega programa (najpogosteje naravoslovje, v zadnjem vzorcu pa tudi družboslovje);

pregled uporabe računalnika pri pouku posameznih predmetov gimnazijskega programa kaže v globalu manjši negativni trend, razen pri kemiji, zgodovini in slovenskem jeziku. Nasploh kaže primerjava pogostosti uporabe računalnika pri pouku stalno zaostajanje gimnazijskega programa, kot kaže slika 3.

6. Zaključek

Dejstvo je, da so računalniki oz. sodobna informacijska tehnologija že našli pot med mladino in v slovenske osnovne ter srednje šole. Ta tehnologija prodira v šole hitreje, kot se zavedamo. Lahko bi dejali, da nas je med mladino celo prehitela in nas v nekaterih primerih našla nepripravljene. Nujno je, da usmerimo intelektualne in organizacijske napore v ustrezno proučitev uporabe te tehnologije v svetovnih in predvsem naših razmerah. Seveda obstaja več vidikov in s tem kriterijev za uporabo računalnika oz. sodobne informacijske tehnologije v vzgoji in izobraževanju, in sicer: tehnični, ekonomski, organizacijski, sociološki, pedagoško - psihološki, didaktični oz. specialno didaktični itd. V naši raziskavi smo se usmerili predvsem na didaktični oz. specialno didaktični vidik, saj uvajanje te tehnologije že od samega začetka spremljajo tudi pričakovanja, da bomo mogli z njeno pomočjo pouk individualizirati, ga prikrojiti individualnim potrebam in spoznavnim zmožnostim učencev, in da bomo lahko prešli od pouka, ki temelji na pomnjenju obilice podatkov, k reševanju problemov, ki zahtevajo kreativno mišljenje. To je izredno pomembno za kakovost pouka v slovenskih šolah, vendar še ni dovolj raziskano, kako se da to doseči, katere metode in oblike dela ter katera dodatna znanja pri učiteljih terja uporaba računalnikov oz. sodobne informacijske tehnologije pri pouku, če naj bi z njimi zares miselno in motivacijsko razgibali učence in se izognili morebitnim negativnim spremljevalnim učinkom.

7. Literatura

[ 1] GERLIČ, Ivan: Računalnik v vzgojno-izobraževalnem procesu Slovenije - stanje in možnosti. Končno poročilo o raziskovalni nalogi. Raziskovalni inštitut Pedagoške fakultete v Mariboru, 1990.

[ 2] GERLIČ, Ivan: Osnove računalništva v izobraževanju. Pedagoška fakulteta v Mariboru, 1991.

[ 3] GERLIČ, Ivan: Stanje in možnosti uporabe mikroračunalniških sistemov v osnovnih šolah Republike Slovenije. Filozofska fakulteta Ljubljana, 1993.

[ 4] GERLIČ, Ivan: Stanje in trendi uporabe računalnika v slovenskih osnovnih in srednjih šolah I. in II. Končni poročili o raziskovalni nalogi. Raziskovalni inštitut Pedagoške fakultete v Mariboru, 1995.

[ 5] GERLIČ, Ivan: Stanje in trendi uporabe računalnika v slovenskih osnovnih in srednjih šolah I. in II. Končni poročili o raziskovalni nalogi. Raziskovalni inštitut Pedagoške fakultete v Mariboru, 1997.

[ 6] GERLIČ, Ivan: Stanje in trendi uporabe računalnika v slovenskih osnovnih in srednjih šolah I. in II. Končni poročili o raziskovalni nalogi. Raziskovalni inštitut Pedagoške fakultete v Mariboru, 1999.

Avtor

dr. Ivan Gerlič, docent za fiziko in računalništvo v izobraževanju, Pedagoška fakulteta v Mariboru, Univerza v Mariboru. Je predstojnik Centra za računalništvo, informatiko in multimedije v izobraževanju znanstvenega inštituta pedagoške fakultete v Mariboru ter raziskovalec in avtor člankov s področja fizike, računalništva in multimedije.

Naslov: Pedagoška fakulteta Maribor, Koroška 160, 2000 Maribor; tel: +386 62 2293727,

e-mail:ivan.gerlic@uni-mb.si