UPORABA RAČUNALNIKA PRI POUKU GEOGRAFIJE

UPORABA RAČUNALNIKA PRI POUKU GEOGRAFIJE

USING COMPUTER AT GEOGRAPHY LESSONS

dr. Tatjana Ferjan
Povzetek

Članek obravnava računalnik kot medij za prenos učnih sporočil. Prikazana je uporaba računalnika, ki omogoča razumevanje učne snovi in večjo zavzetost učencev. Namen uporabe računalnika pri pouku je uvajanje učencev v samostojno učenje ob množici informacij, ki jih predelajo v zaključke.

Abstract

The article treats computer as a teaching medium. The use of computer is presented which enable a better understanding of subject matter and greater activity of the students. The purpose of computer in teaching practice is to help students to develop independant learning strategies in face of multitude of information which can then be transformed into appropriate conclusions.

Ključne besede

računalnik, mnoge informacije, nove poti do znanja, zavzetost učencev, nove vrednote znanja

Key words

computer, many informations, new paths to knowledge, activity of the students, new values in knowledge

UVOD

V sestavku želim spregovoriti o učenju ob računalniku. Učenje je po klasični predlogi osvajanje gotovih znanj, navad, spretnosti. Znanje je tako produkt objektivno ugotovljenih dejstev, podatkov, ki jih učitelj v nespremenjeni obliki, kot jih je prejel, prenaša na učence (Marentič, 1992). Pri učenju ob računalniku pa resnica učencem ni ponujena, marveč morajo do nje priti bolj samostojno ali pa se z večjo učiteljevo pomočjo dokopati do nje. Učenje ob računalniku je učenje z odkrivanjem in z iskanjem. Tako učenje pomeni nov položaj v primerjavi s klasičnim.

Gre torej za inovativno obliko učenja, ki je v nasprotju s tradicionalnim učenjem v prihodnost usmerjeno učenje. Sestavini tega učenja sta anticipacija in participacija, kar pomeni, da učenci aktivirajo svojo ustvarjalnost in zavzeto delajo. Bistvo je samostojno delo učencev kot najvišja kvaliteta učnega dela. Vsako samostojno delo je usmerjeno k določenemu cilju, to je k rezultatu, ki ga predstavlja učenčevo poročilo, naloga.

Računalnik kot medij torej odpira pri pouku široke možnosti dela za učenca in za učitelja. Učinkovitost medija je v smislu posredovanja različnih informacij, spodbujanja aktivnosti, dvigovanja interesa in s tem uresničevanje učnih ciljev (Blažič, 1994).

In prav v tej smeri gre moje razmišljanje.

Zgoščenke za geografijo

Obstaja več zgoščenk, ki nudijo geografske pojme, predstavitve kontinentov in držav. V slovenščini sta zgoščenki Krajevni leksikon Slovenije in Interaktivni atlas Slovenije, ob katerih spoznamo mnogo podatkov, slik, kart, pojmov o naši državi. Zgoščenka Moje prvo čudovito raziskovanje sveta pa je prevod, ki je namenjena otrokom za prvo srečanje s kartami, državami in z zanimivostmi sveta. Za učenje geografije, za pripravo različnih referatov, poročil o državah največkrat uporabljamo v angleškem jeziku Enciklopedijo Encarta in Atlas sveta (World Atlas) ter PC Globe. Povsod dobimo številne podatke, enciklopedično znanje, zanimive grafe, karte, slike. Vendar te zgoščenke ne nudijo določenega učnega gradiva za uro, niso prirejene za določeno starostno skupino. Postavlja se vprašanje, kakšne so učiteljeve strategije, kako delati s takim gradivom. Učenci se razlikujejo po znanju, sposobnostih, zato so metode učenja in didaktični prijemi pri zgoščenkah različni.

Primer: Uporaba PC Globe

Na potek dela moramo učence pripraviti, če hočemo zagotoviti uspeh. Predstavitvi programa sledi praktično delo. Učenje poteka od analize nemih kart in podatkov do sinteze, ki pomeni sestavo poročila in predstavitev. PC Globe vključuje World, Region, kjer so karte celin, držav in Data base, kjer so predstavljeni številni statistični podatki.

Izberemo državo, ki jo želimo spoznati.

Za učence izdelamo delovni list na disketi, ki jih vodi pri zbiranju gradiva in poznavanju države. Vključuje naslednje zahtevnosti, ki jih učenci ob delu s PC Globe izpolnijo:

lokacija države,

ugotovitev glavnih rek, naselij in predstavitev višinske pasovitosti,

v prazne prostore naj napišejo ustrezne številke: gostota naselitve, velikost države, število prebivalcev v državi in v glavnem mestu,

navedejo naj količine proizvodnje glavnih pridelkov, izkopov rud in izdelkov,

v krajši diskusiji naj raziščejo vlogo tega, kjer uporabijo še dodatne podatke, in podajo poročilo.

PC Globe uporabimo za uvajanje v regionalno geografijo. Neme karte, karte z oznako rek in naselij ter karte višinske pasovitosti rabijo za učenje branja kart, njihovo analizo in razlago (npr. vloga lege države, vloga njene višinske pasovitosti). Ob klimatskih podatkih za glavno mesto (prikazani so na klimogramu) učenci spoznajo osnovne klimatske značilnosti. Starostna piramida in sestava prebivalstva jim pokaže demografske značilnosti. Sledijo številne tabele s statističnimi podatki za proizvodnjo rud, kmetijske pridelke, industrijske izdelke. Učencem je omogočena manipulacija s podatki in pridobivajo si sposobnost ovrednotenja podatkov in seveda, če gre za primerjavo več držav, tudi primerjanja. Tako učenje lahko učenci dopolnijo še z uporabo drugih zgoščenk npr. Encarta in World Atlas itd. Izberejo in natiskajo si ustrezne slike karte, kar lahko rabi za podrobnejšo predstavitev držav.

Razmislek ob učenju s PC Globe

Učenje pomeni za učence novost, zato jih motivira. Daje jim veselje za učenje, saj jim kaže novo pot k znanju. Pri tem imajo učenci svoj tempo študija in glede na svoje sposobnosti tudi večjo zahtevnost in obseg (npr. spoznavanje iste snovi po različnih CD-jih).

Za učence pomeni učenje ob računalniku kot inovativna metoda zahtevno učenje. Pri tem delu so smiselno zavzeti in samostojni. Mišljenje, ki se razvija, je ustvarjalno, razvija pa se tudi geografsko mišljenje, saj učenci ob raziskavah spoznajo in poskušajo razumeti soodvisnost v prostoru. Zaradi posebne metode postanejo vsebine širše, izbrane po lastni volji (uporaba različnih CD-ROMov), učenci pa pridejo do svojih zaključkov. Učenje ob računalniku odpira nove možnosti dela in zavzetosti pri pouku in tudi doma. Tudi to učenje je usmerjeno v izdelek (besedni in slikovni), s katerim učenec dokaže svoje rezultate dela in svoje prijeme pri obravnavi. Srečanje različnih pogledov na snov dopolnjuje snov in gradi novo podobo snovi, kar je namen in bistvo takega učenja. Ocena koristnosti dela sloni na zanimivosti prikaza snovi.

Za učitelja pomeni učenje učencev ob računalniku obogatitev. Tako delo lahko izvede na različnih etapah ure ali v celotni uri. Uporabi lahko za razlago teorije in pa za praktične vaje. S tem učitelj omogoči tudi avtonomijo učenja.

ZAKLJUČEK

Učenje ob računalniku daje učencu določene novosti:

učenec ima “sam metodo učenja”,

izražena je diferenciacija in individualizacija,

gre za odkrivajoče učenje,

učenci se učijo uporabljati naloge samostojno.

Učenje ob računalniku pomeni za učitelja in učenca nov položaj v učnem procesu. Učitelj ustvarja delovne razmere. V njegovih rokah je vodstvo, delo, aktivnosti pa prehajajo v roke učencev. Zavzetost daje učencu nov položaj, da ni več nemi receptor, ampak sam išče znanje in prihaja do nove oblike mišljenja, do ustvarjalnega dela.

Zahtevnost dela za učitelja in učenca se menja glede na klasičen pouk, menja pa se tudi vrednota znanja.

Učenje ob računalniku pomeni za učitelja in tudi za učenca številne izzive. Učenci se ob novih didaktičnih prijemih učijo, kako se lahko od pasivne variante do aktivnega dela vključijo v pouk. Učitelj in učenec morata spremeniti miselnost o učnem procesu, kar je bistvo novega pouka. S tem pa se spremeni pogled na znanje in njegova vrednota.

Torej z računalnikom se spremeni pouk od klasičnega podajanja, prisvajanja in reproduciranja nekaterih rešitev v smeri spoznavanja, katere so poti do znanja in kako znanje funkcionalizirati. S temi oblikami učenja pridemo do premika od poučevanja k spoznavanju strategij za učenje.

Temeljni cilj uporabe računalnika je ustvarjalni učenec, vendar ga moramo k temu spodbujati in mu to tudi omogočiti.

Literatura

Blažič, M.: Učni mediji in učinkovitost pouka, Sodobna pedagogika 7-8, Ljubljana 1994

Ferjan, T.: Mediji in pouk, Geografija v šoli 1, Ljubljana 1997

Marentič, B.: Izkustveno učenje-modna muha, skupek tehnik ali alternativni model učenja, Sodobna pedagogika 1-2, Ljubljana 1992

Stoltman, I.: Old and new media in the teaching of geography, Innovation in geographical education, Hague 1996

Zijpp, T.: Teaching map skills by computer-based instruction, Innovation in geographical education, Hague 1996

dr. Tatjana Ferjan
Srednja trgovska šola Ljubljana
Poljanska 28a
Ljubljana
Avtorica

dr. Tatjana Ferjan je profesorica na Srednji trgovski šoli. Je mentorica študentom geografije in mladim raziskovalcem. Objavila je okoli 100 strokovnih in znanstvenih člankov. Nekateri med njimi so bili predstavljeni na kongresih doma in v tujini.

Author

Tatjana Ferjan, PhD. is working as a teacher of geography at Commercial school. She is a supervisor of students and of young researchers. She published about 100 scientific and professional papers. Some of them were presented at Slovenian and international conferences.

	lokacija države,
	ugotovitev glavnih rek, naselij in predstavitev višinske pasovitosti,
	v prazne prostore naj napišejo ustrezne številke: gostota naselitve, velikost države, število prebivalcev v državi in v glavnem mestu,
	navedejo naj količine proizvodnje glavnih pridelkov, izkopov rud in izdelkov,
	v krajši diskusiji naj raziščejo vlogo tega, kjer uporabijo še dodatne podatke, in podajo poročilo.

	učenec ima “sam metodo učenja”,
	izražena je diferenciacija in individualizacija,
	gre za odkrivajoče učenje,
	učenci se učijo uporabljati naloge samostojno.

	Blažič, M.: Učni mediji in učinkovitost pouka, Sodobna pedagogika 7-8, Ljubljana 1994
	Ferjan, T.: Mediji in pouk, Geografija v šoli 1, Ljubljana 1997
	Marentič, B.: Izkustveno učenje-modna muha, skupek tehnik ali alternativni model učenja, Sodobna pedagogika 1-2, Ljubljana 1992
	Stoltman, I.: Old and new media in the teaching of geography, Innovation in geographical education, Hague 1996
	Zijpp, T.: Teaching map skills by computer-based instruction, Innovation in geographical education, Hague 1996