OD TRADICIONALNEGA DO ELEKTRONSKEGA UČBENIKA: IZZIVI IN DILEME
From Traditional to On-line Course: Challenges and Dilemmas
Lea Bregar, Irena Ograjenšek, Mojca Bavdaž
Povzetek
Z razvojem informacijske in telekomunikacijske tehnologije postajajo ogromne količine podatkov dostopne milijonom ljudi po svetu. Pomemben del teh podatkov predstavljajo podatki uradne statistike. Ker so ti podatki vsebinsko in metodološko zahtevni, njihova uporaba pa se povečuje, postaja problematika ustreznega izobraževanja uporabnikov vedno bolj pomembna. Prispevek se ukvarja z vprašanjem, kako z uporabo sodobne informacijske tehnologije povečati kakovost in učinkovitost izobraževanja uporabnikov podatkov uradne statistike za področje ekonomije. Kot strateško pomembna področja uporabe novih tehnologij za razvoj izobraževalnega programa na obravnavanem področju smo opredelili razširitev in poglobitev dostopa do informacij, povečano fleksibilnost izvedbe izobraževanja ter integriranje uporabnikovih izkušenj in znanja v procesu učenja. V prispevku je predstavljena metodologija za pripravo interaktivnega mrežnega izobraževalnega programa ekonomske statistike, ki smo jo razvili na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, in programska podpora Fakultete za Elektrotehniko Univerze v Ljubljani in njena prilagoditev specifičnim potrebam navedenega izobraževalnega programa.* Predstavljeni so tudi prvi rezultati evalvacije pilotske izvedbe programa v virtualnem razredu.
Ključne besede
elektronski učbenik, ekonomska statistika, izobraževalni program CEES, Evropska unija, študij na daljavo, odprto fleksibilno učenje, virtualni razred.
Abstract
Recent fascinating development of information and telecommunications technology has made vast amounts of data available to many millions throughout the world. Official statistics represents important segment of these data. Widespread and increased use of conceptually and methodologically complex official statistics require appropriate training of users. The paper deals with the issue how the modern information and communication technology (ICT) could increase the quality and efficiency of users’ training in the field of official economic statistics. Three strategic areas of ICT application in the process of course development are identified: extension and deepening of student’s access to information, increased flexibility of study delivery and integration of student’s learning experiences and knowledge. The paper outlines the course development methodology designed for effective conciliation of ICT and contents by the Faculty of Economics/University of Ljubljana. The adaptation of the basic user interface developed by Faculty of Electrical Engineering/University of Ljubljana to specific course requirements is also summarised. The first evaluation results based on the programme pilot delivery in a virtual class are also presented.
Key words
on-line course, economic statistics, Course on European Economic Statistics, European Union, distance education, open flexible learning, virtual classroom.
Uvod
Z razvojem informacijske in telekomunikacijske tehnologije postajajo ogromne količine podatkov dostopne milijonom ljudi po vsem svetu. Uporabnikom so na voljo visoko profilirane komercialne in nekomercialne baze podatkov v elektronski obliki – bodisi z neposrednim dostopom bodisi na zgoščenkah. Baze vsebujejo različne vrste informacij in podatkov, med katerimi zavzemajo pomembno mesto najrazličnejši statistični podatki. Ti se medsebojno razlikujejo glede na vir, področje oz. vsebino, ponudnika, metodološko ozadje, način dostopa, razpoložljivost itd.
Pomemben del statističnih podatkov predstavljajo podatki uradne statistike. Ti podatki pomenijo pomemben vir informacij v raziskovanju, vse bolj nepogrešljivi pa postajajo pri sprejemanju odločitev na različnih ravneh. Njihov velik pomen v praktični uporabi ob vse večji dostopnosti na eni strani ter kompleksnost teoretskih konceptov in metodoloških osnov, na katerih ti podatki temeljijo na drugi strani, pa odpirajo vprašanje pravilne uporabe in s tem povezano vprašanje izobraževanja njihovih uporabnikov.
Prispevek prikazuje razvoj izobraževalnega programa CEES (Course on European Economic Statistics), s katerim smo želeli ob učinkoviti uporabi informacijske in telekomunikacijske tehnologije zapolniti vrzel v izobraževanju širšega (neprofesionalnega) kroga uporabnikov statističnih podatkov. Na kratko je predstavljena metodologija, razvita za program Ekonomske statistike na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, in programska podpora, ki so jo razvili na Fakulteti za Elektrotehniko Univerze v Ljubljani prvotno za potrebe programov študija na daljavo in nato prilagodili za razvoj interaktivnega mrežnega izobraževalnega programa ekonomske statistike.
Cilji in strategija razvoja
Glavni cilj projekta CEES je bil razvoj kvalitetnega in učinkovitega izobraževalnega programa Ekonomske statistike na ravni visokošolskega izobraževanja za nestatistike. Pri vsebinski zasnovi programa je bil dan poseben poudarek aktualnim vprašanjem harmonizacije in standardizacije uradnih statistik s področja ekonomije, posebej še v okviru Evropske unije.
Zamisel, da Ekonomsko statistiko, ki je na Ekonomski fakulteti že vrsto let obvezen predmet drugega letnika vseh študijskih programov, razvijemo kot mrežni interaktivni izobraževalni program, je v prvi vrsti porodila sama narava predmeta in z njo povezani osnovni izobraževalni cilji, pa tudi vse bolj izrazite zahteve po večji fleksibilnosti izobraževanja in končno, nujnost usposabljanja študentov za aktivno uporabo znanja.
V tem okviru smo identificirali tri temeljna strateška področja, na katerih lahko uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij pripomore k izboljšani kakovosti in učinkovitosti izobraževanja na področju ekonomske statistike
 | vsebinsko poglobitev izobraževalnega programa in izboljšanje možnosti dostopa do relevantnih informacij; |
| prilagoditev programa specifičnim potrebam različnih ciljnih skupin uporabnikov; |
| spodbujanje aktivnega učenja in kreativne uporabe znanja o uradni statistiki. |
Končni proizvod projekta CEES je interaktivni mrežni učbenik, dopolnjen s tiskanim učbenikom za samostojni študij in z zgoščenko. Na voljo sta slovenska verzija (v angleškem in slovenskem jeziku) ter bolgarska verzija (v angleškem in bolgarskem jeziku).
Pilotna verzija programa je bila testirana v rednem izobraževalnem procesu pri izrednih študentih drugega letnika Ekonomske fakultete pri predmetu Ekonomska statistika v februarju in marcu tega leta.
Metodologija razvoja izobraževalnega programa CEES
Priložnost za vsebinsko poglobitev izobraževalnega programa in za odpiranje novih informacijskih kanalov preko meja tradicionalnega tiskanega učbenika ponujajo v digitalnem okolju hipermedijske povezave. Temeljna prednost tovrstnih povezav je nelinearnost. To v praksi pomeni, da študent ni vezan na rigidno strukturo klasičnega učbenika (npr. prvi strani sledi druga, poglavju A sledi poglavje B itd.), ki odseva značilnosti tradicionalnega učnega procesa. Uporabnik, ki išče določeno informacijo, se lahko svobodno giblje po aplikaciji, skače po povezavah med posameznimi točkami istega poglavja ali med poglavji ipd.
Ohlapna, asociativna in nezaporedna struktura hipermedijskega sistema pa se lahko sprevrže v slabost. Ta nevarnost je posebej prisotna, kadar zahteva uresničevanje jasno opredeljenih ciljev izobraževanja tako imenovano usmerjeno učenje (angl. direct learning) in je struktura programa determinirana z notranjimi povezavami in medsebojno odvisnostjo posameznih tematskih sklopov. Tak primer je tudi izobraževalni program Ekonomske statistike.
Dodatno nevarnost predstavlja možnost, da uporabnik s pomočjo povezav (linkov) skače od poglavja do poglavja, ne da bi poskušal razumeti informacije, vsebovane v posameznih vsebinskih sklopih, zaradi česar seveda ne more pridobiti znanja, kot ga opredeljujejo cilji izobraževalnega programa.
Osnovni izziv, s katerim smo se morali spoprijeti z vsebinsko pedagoškega vidika, je bil, kako koncipirati interaktivni mrežni program CEES, da bodo ohranjene prednost nelinearnega študija in hkrati izpolnjene zahteve študija, zapisane v ciljih tega programa. Naš odgovor na ta izziv je razdelava posebne metodologije za pripravo interaktivnega programa. Pristop temelji na modularizaciji vsebine izobraževalnega programa, ki ob ustrezni programski podpori omogoča enostavno kombinacijo linearnih in nelinearnih poti (premikov) po vsebinskem delu izobraževalnega programa.
Osnovna ideja te metodologije je, da hierarhično strukturo predmeta razbijemo v homogene, vsebinsko ožje, module ali teme (topics). Posamezno temo razčlenimo dalje na vsebinske bloke (blocks). Razdelitev predmeta na teme in vsebinske bloke je v matrični obliki prikazana na Sliki 1.
Bloki |
Cilji |
Splošni |
Evropski |
Nacionalna |
Vprašanja |
Povezave |
|
| Teme | vidiki |
standardi |
uporaba |
in naloge |
|||
| Uvod | Html stran 1_1 |
Html stran 1_6 |
|||||
| Statistične enote | |||||||
| Klasifikacije | |||||||
| Registri | |||||||
| Nacionalni računi – načela | |||||||
| Nacionalni računi – sestava | |||||||
| Splošno o indeksih | |||||||
| Cene | |||||||
| Integrirani sistemi indeksov | |||||||
| Prebivalstvo in delovna sila | |||||||
| Proizvodnja | |||||||
| Delo in produktivnost dela | |||||||
| Statistični viri | |||||||
| Statistična analiza | Html stran 14_1 |
Html stran 14_6 |
|||||
Slika 1: Matrični prikaz izobraževalnega programa CEES
Matrika omogoča enostavno oblikovanje konsistentnih, smiselnih in preglednih notranjih in zunanjih povezav. Enostavnost in preglednost povezav pa je ključnega pomena za samo pripravo html strani in tudi za učinkovito uporabo hipermedijskih povezav.
Vsaka celica v matriki predstavlja osnovno html stran. Po potrebi lahko posamezno celico razdelimo na več html strani ali pa pustimo prazno. Vsaka html stran lahko vsebuje več tipov povezav:
 | razlage in primeri znotraj posamezne html strani (v pojasnjevalnih oknih); |
| notranje povezave (na strani v samem interaktivnem programu); |
| zunanje povezave (povezave na zunanje spletne strani – npr. na domačo stran SURS). |
Vse navedene možnosti so podprte z odgovarjajočimi navigacijskimi orodji, ki jih predstavljamo v okviru naslednje točke.
Prilagoditev programske podpore ISID
Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani je za potrebe izobraževanja na daljavo razvila tako imenovani integrirani sistem za izobraževanje na daljavo (ISID), ki je oprt na aplikacije interneta. Ta je služil kot osnovna programska oprema, ki pa jo je bilo potrebno prilagoditi specifičnim potrebam izobraževalnega programa CEES. Prilagoditve so bile dvoje vrst: dopolnjevanje njegove funkcionalnosti in grafično popolnoma spremenjen uporabniški vmesnik, vse z namenom oblikovati uporabniško čim bolj prijazen vmesnik v skladu s strateškimi področji in metodologijo razvoja programa CEES.
Funkcionalne dopolnitve sistema, razvite posebej za potrebe izobraževalnega programa CEES, vključujejo:
| hkratno podporo različnim grafičnim uporabniškim vmesnikom; |
| klasifikacijo strani glede na matrično zasnovo programa; |
| možnost prikaza različnih kazal glede na matrično zasnovo programa (osredotočenje učenja le na določena polja v matriki); |
| pripravo in prebiranje obvestil na elektronski oglasni deski; |
| prikaz povzetka uporabnikovih zapiskov; |
| interaktivno grafično kazalo. |
Uporabniški vmesnik ima eno samo orodno vrstico na zgornjem robu vmesnika, ki vključuje navigacijske gumbe in gumbe za klice sistemskih funkcij. Slednje so logično urejene v podsklope Teme, Študij, Orodja, Komunikacija in Pomoč. Navedeni podsklopi pomenijo operacionalizacijo osnovnih strateških področij uporabe informacijske in telekomunikacijske tehnologije. Možne izbire vsakega podsklopa so podane v podmenijih, ki se ločeno prikazujejo na levem robu vmesnika. Vse možne izbire, ki jih ima na voljo uporabnik, so prikazane v Sliki 2.
TEME/VSEBINSKI BLOKI |
ŠTUDIJ |
ORODJA |
KOMUNIKACIJA |
POMOČ |
| Uvod | Študijska evidenca |
Kalkulator |
E-mail (Tutor) |
O CEES… |
| Statistične enote | Evalvacija |
Iskanje |
Usenet |
Pomoč ISID |
| Klasifikacije | Izbira vsebin |
Urejevalec zapiskov |
Oglasna deska |
|
| Registri | Osebni podatki |
Zapiski |
Videokomunikacija |
|
| Nacionalni računi – načela | Oglasna deska |
Baza vprašanj |
||
| Nacionalni računi – sestava | Statistika 1 |
|||
| Splošno o indeksih | Knjižnica CEK |
|||
| Cene | Pojmovnik |
|||
| Integrirani sistemi indeksov | Zunanje povezave |
|||
| Prebivalstvo in delovna sila | ||||
| Proizvodnja | ||||
| Delo in produktivnost dela | ||||
| Statistični viri | ||||
| Statistična analiza |
Slika 2: Uporabniški vmesnik, prilagojen potrebam CEES
Izvedba izobraževalnega programa CEES in dosedanje ugotovitve
Vsebinsko in oblikovno snovanje html strani v izobraževalnem programu CEES z vsemi vrstami povezav je bilo končano v začetku tega leta. Pilotska izvedba programa je bila izvršena v februarju in marcu tega leta na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani kot del rednega dodiplomskega univerzitetnega programa drugega letnika za skupino izrednih študentov. Program je bil izveden na dva načina:
| v obliki študija na daljavo, ki ga Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani izvaja že od leta 1995 dalje. (vključenih je bilo okoli 100 študentov, za katere so bila organizirana tutorska srečanja in računalniške delavnice). |
| kot virtualni razred z 10 študenti, ki so za študij uporabljali elektronski učbenik. |
Glede na to da smo model študija na daljavo na Ekonomski fakulteti že večkrat predstavili, se na tem mestu omejujemo samo na prikaz osnovnih značilnosti in prvih ugotovitev o prednostih in slabostih virtualnega pouka.
Študenti iz virtualnega razreda so imeli s pedagoškimi sodelavci le eno, uvodno srečanje, na katerem so dobili napotke za delo pri predmetu. Tako so se seznanili z delovanjem uporabniškega vmesnika, prejeli so teme seminarskih nalog ter navodila za pisanje le-teh. Prejeli pa so tudi okviren urnik za čas izvajanja predmeta, ki naj bi jim bil v pomoč pri organizaciji študija in pri pripravi seminarskih nalog. Program je potekal brez predavanj in vaj.
Ves čas izvajanja predmeta so ti študenti imeli na voljo različne načine komunikacije s pedagoškimi sodelavci, dvakrat tedensko pa tudi računalniško učilnico s tutorjem za informatiko. Svoje znanje so potrdili z izdelavo treh seminarskih nalog (informacijsko, statistično-metodološko in statistično-ekonomsko analizo), ki so temeljile na iskanju virov podatkov na internetu in študiju ustreznih vsebin, z javnim zagovorom izbrane seminarske naloge in z dvema koreferatoma na naloge sošolcev.
Izvedbi programa je sledila obširna evalvacija izobraževalnega programa z oblikovnega in vsebinskega vidika, pri kateri so sodelovali študentje, tutorji in neodvisni zunanji strokovnjaki. Rezultati evalvacije še niso bili v celoti obdelani. Kljub temu pa lahko izpostavimo nekatere zanimive ugotovitve:
| Večina študentov, ki se ni priključila virtualnemu razredu, je kot razlog za takšno odločitev navajala nezadostno poznavanje dela z računalnikom ter probleme z dostopom do interneta. Zato so pozitivno ocenili računalniške delavnice, na katerih so spoznali precej različnih virov statističnih podatkov, in sicer predvsem vire na internetu. |
| Študentje so bili zelo motivirani za nov način študija. Ocenili so ga kot zelo zanimivega, a tudi dokaj zahtevnega in vsi mu dejansko niso bili kos. Ta način študija namreč zahteva samostojno učenje in uporabo moderne informacijske tehnologije, torej določene spretnosti, ki jih študentje na tej stopnji še nimajo razvite do zahtevane mere. Ti študentje so se zato zelo zanašali na podporo pedagoških sodelavcev. Posluževali so se različnih komunikacijskih poti (osebna srečanja, telefonske konzultacije, e-mail), kar je sicer zelo pozitivno, vendar pa je s tem narasla tudi učiteljeva obremenitev. |
| Študentje so z veseljem sprejeli elektronski učbenik in pohvalili predvsem vse oblike povezav (zunanje in notranje ter pojasnjevalna okna), torej predvsem tisto, kar tradicionalna študijska gradiva ne morejo ponuditi. |
| Razvoj elektronskega učbenika ni zaključeno dejanje, ki bi se končalo z namestitvijo programa na internet. Že sama dinamika interneta zahteva neprestano nadgradnjo in obnavljanje interaktivnega učbenika. |
Dosedanji odzivi na opravljeno delo kažejo, da je interaktivni izobraževalni program za študente in tudi za ostale potencialne uporabnike pomembna pridobitev, za razvijalce in izvajalce takega programa pa v primerjavi z zasnovo in izvedbo tradicionalnega izobraževalnega programa kompleksen podvig, ki zahteva vrsto drugačnih in dodatnih aktivnosti in sodelovanje različnih strokovnjakov znanj. Izobraževalni sistem v Sloveniji je, vsaj na visokošolski ravni, na tovrstne izzive in zahteve precej nepripravljen. Zato lahko pričakujemo, da bo posodabljanje izobraževanja v tej smeri v širšem obsegu nujno zahtevalo ustrezne prilagoditve v sistemu in politiki izobraževanja.
LITERATURA
| Bregar, L.: Vpeljevanje študija na daljavo na Ekonomski fakulteti.. “Vzgoja in izobraževanje”, No. 2/1997, Volume XXVI, pp. 14 - 18 |
| Bregar, L., Ograjenšek, I. (1999). Improving Teaching Process by Use of Information Technology: Case of Economic Statistics. Collection of Papers of the Second Creative Teaching Conference, organised by the World Association for Case Method Research and Application in Lucerne/Switzerland, 3.-7. January 1999. (zbornik v tisku). |
| Ograjenšek, I., Bregar, L. (1999). Managerial Learning: Coping with Official Statistics in the Framework of the CEES Project. Collection of Papers of the Fourth CEMS Academic Conference entitled “Management in the Economic & Monetary Union (EMU)”, organised by ESADE in Barcelona/Spain, 24.-26. March 1999 (zbornik v tisku). |
| Pustišek, M., Bešter, J.: An Integrated On-Line Distance Education . 7th EDEN 1998 Annual Conference, University of Bologna, Italy, 1998. Str. 400 – 406. |
| Pfaffenberger, B.: Publish It on the Web! AP Professional, Boston, 1997. 587 str. |
| Riley, F.: Understanding IT: Developing Multimedia Courseware. University of Hull, 1995. 42 str. |
| Washburn, C. A. in Vasudevan, P.: Guidelines for Instructional Web Pages. University of Pittsburgh. 15 str. |
Avtorice
Lea Bregar, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
Doktorica ekonomskih znanosti. Izredna profesorica Univerze v Ljubljani. Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani poučuje statistiko. Sodelovala kot ekspert in vodja pri več raziskovalnih projektih, predvsem s področja statistike. Od leta 1994 se ukvarja z uvajanjem študija na daljavo (ŠND) v visokošolske študijske programe. Pobudnica in vodja projekta uvajanja ŠND na Visoko poslovno šolo Ekonomske fakultete v Ljubljani. Razvila tudi program in študijska gradiva za ŠND pri predmetu Poslovna statistika. Avtorica več člankov, razprav in študijskih gradiv s področja statistike in ŠND. Udeleženka domačih in mednarodnih strokovnih konferenc in srečanj ter članica mednarodnih strokovnih statističnih združenj (IAOS, IAES) in združenj ŠND (EADTU, ICDE, EDEN) ter članica Science and Technology Committee pri EADTU. Vodja mednarodnega projekta CEES.
Irena Ograjenšek, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
Magistrica poslovodenja in organizacije. Asistentka pri predmetih Ekonomska in Poslovna statistika. Pripravlja doktorat na Univerzi St. Gallen s področja statistične kontrole kvalitete storitev. Soavtorica študijskih gradiv za Ekonomsko statistiko in Poslovno statistiko. Aktivno sodelovala pri pripravi izobraževalnega programa CEES.
Mojca Bavdaž, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
Univerzitetna diplomirana ekonomistka. Asistentka pri predmetih Ekonomska in Poslovna statistika. Študentka magistrskega programa poslovodenja in organizacije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Aktivno sodelovala pri pripravi in pilotski izvedbi izobraževalnega programa CEES.
