KIDLINK V SLOVENSKEM JEZIKU

KIDLINK IN SLOVENIAN LANGUAGE

Gregor Baš

Povzetek

V članku je govor o mednarodnem projektnem omrežju Kidlink. Preberete lahko nekaj osnov o omrežju. Večina projektov poteka preko distribucijskih list, kjer komunicirajo med seboj udeleženci različnih držav. Prav tako dajem nekaj napotkov, kako se priključiti na liste in kaj tam početi. Kidlink vzpodbuja učitelje, da prevedejo Kidlinkove spletne strani v svoj jezik in tako projektno delo približajo tudi mlajšim učencem, ki jim angleški jezik še ni domač. Tako smo tudi pričeli s Kidlinkom v slovenskem jeziku.

Abstract

In this article I'm talking about Kidlink, international project network. There are some basics about Kidlink. Most of the projects are using distribution lists to communicate between participants. Here you can find some guidelines about how to subscribe to them and what to do inside Kidlink. Kidlink encourage teachers in non English speaking countries to translate its web pages in to other languages and start working in projects in their own language. That’s how we started Kidlink in Slovenian language.

Ključne besede

Kidlink, slovenski jezik, distribucijska lista, projektno delo, internet

Key words

Kidlink, slovenian language, distribution lists, project work, internet

Uvod

Kar nekaj slovenskih osnovnih in srednjih šol že več let sodeluje v raznih on-line projektih. Večina projektov je bila do sedaj mednarodnih in so potekala preko omrežij Kidlink, ESP in I*EARN. Uradni jezik za vse sodelujoče je seveda največkrat angleščina. S časom se je pokazalo, da je lahko jezik ovira pri širjenju sodelovanja med šolami, še posebej na osnovnošolski ravni. Največ problemov z angleškim jezikom so imeli otroci na nižji stopnji. Tako smo pričeli organizirati tudi projekte v slovenskem jeziku.

Kaj sploh je Kidlink

Kidlink je neprofitna organizacija, ki si prizadeva vključiti čim več mladih do 15. leta v mednarodno sodelovanje preko omrežja internet. Delo poteka preko javnih distribucijskih list, ki so namenjene posvetovanju učiteljev in objavljanju izdelkov učencev sodelujočih v posameznem projektu. Delo poteka tudi preko privatnega omrežja za komuniciranje v realnem času (npr.: chat). Sodeluje veliko odraslih prostovoljcev, ki živijo po vsem svetu in jih predstavljajo predvsem učitelji in starši sodelujočih otrok.

Kidlink vodi aktivnosti v veliko svetovnih jezikih: danščini, angleščini, francoščini, nemščini, hebrejščini, islandščini, italijanščini, japonščini, makedonščini, norveščini, jeziku Saami, skandinavskih jezikih, portugalščini, španščini, turščini in sedaj tudi v slovenskem jeziku.

Od prvih začetkov, 25. maja 1990, je v Kidlink aktivnostih sodelovalo okoli 125,000 otrok iz 126. držav iz vseh kontinentov. Njihovo glavno sredstvo komuniciranja je elektronska pošta, uporabljajo pa se tudi druge oblike, kot na primer klepetalnice ("chats"), razne oblike komuniciranja preko spletnih strani, navadne pošte, faksov, videokonferenc in podobno.

Kako se vključiti

Sodelovanje v Kidlink dialogu je namenjeno mladini do vključno 15. leta starosti. Če sodelujejo celi razredi, se omejimo na tiste, katerih učenci so znotraj starostne meje na začetku šolskega leta.

Obvezen prvi korak: Vsi sodelujoči učenci morajo podati svoj opis in svoj pogled na prihodnost s tem, da odgovorijo štiri Kidlink vprašanja..

Ko pošljejo odgovore, se lahko pridružijo in uživajo v vsem, kar jim Kidlink lahko ponudi.

Priključitev kakšni od Kidlink konferenc največkrat pomeni, da morate poslati prošnjo za priključitev na naslov skupnega upravitelja. To lahko storite po naslednjem postopku:

Če se želite pridružiti konferenci Kidleader-Slovenski, pošljite elektronsko pošto na naslov listserv@listserv.nodak.edu (poštni upravitelj). Recimo, da vam je ime Tadeja Horvat, vpišite naslednjo vrstico v tekst sporočila (ne v vrstico Predmet (Subjekt)):

To: listserv@listserv.nodak.edu

Subject: (pustite parson)

Tekstovno polje: subscribe kidleader-slovenski Tadeja Horvat

Od Listserva boste dobili sporočilo, v katerem vas prosijo, da potrdite svojo prijavo na izbrano konferenco. To morate storiti zato, da vas ne more kdo tretji prijaviti na konferenco proti vaši volji.

Na prispelo sporočilo samo odgovorite in v polju text zapišite OK. Ne spreminjajte vrstice Subject.

Primer:

To: listserv@listserv.nodak.edu

Subject: Re: Command confirmation request (23E5CC)

Text polje: OK

Kmalu boste od Listserva dobili potrdilo vaše prijave in tudi pošta bo pričela prihajati.

Če želite poslati pošto članom konference, jo pošljite na naslov

ime-konference@listserv.nodak.edu kot na primer:

kidleader-slovenski@listserv.nodak.edu

Vsaka konferenca ima svoj namen in na njej naj bi se pogovarjali le v skladu s tem namenom. Zasebna sporočila, naj ne bi prihajala na naslov konference. Če v konferenci ne želite več sodelovati, se lahko kadarkoli odjavite. Vse, kar morate storiti, je, da na naslov Listserv pošljete ukaz signoff.

Primer:

To: listserv@listserv.nodak.edu

Subject: (polje pustite prazno)

Text polje: signoff kidleader-slovenski

Če želite zapustiti vse Kidlinkove konference, lahko to storite z enim ukazom:

To: listserv@listserv.nodak.edu

Subject: (polje pustite prazno)

Text polje: signoff *

Kadarkoli se odjavite iz katere izmed Kidlinkovih konferenc, boste prejeli obvestilo, da je bilo vaše ime in naslov na vašo željo umaknjeno iz distribucijske liste. Če takšnega potrdila ne dobite, obstaja možnost, da je šlo nekaj narobe!

Kaj ponuja Kidlink v slovenskem jeziku

Pri organizaciji Kidlink spodbujajo učitelje, da vodijo poleg mednarodnih projektov tudi projekte v svojem maternem jeziku. Tako ima vsak jezik lahko svoje področje znotraj omrežja Kidlink. Le ta obsega velikansko število spletnih strani. Prevod celotnega dela bi bil kar se da velik zalogaj še posebej, če upoštevamo, da se na začetku s tem ukvarja le majhna skupinica entuziastov iz učiteljskih vrst. Da bi lahko delo, v našem primeru v slovenskem jeziku, kar najhitreje steklo, je nujno potreben prevod vsaj štirih osnovnih strani, vse ostalo se lahko po želji prevede kasneje. Tako smo storili tudi pri nas. Po prevodu obveznih strani so nam pri Kidlinku odprli tri distribucijske liste, in sicer:

	kidleader-slovenski, je lista namenjena sodelovanju med učitelji, katerih učenci sodelujejo v projektih preko omrežja Kidlink,
	kidcafe-slovenski je lista namenjena sproščenemu dialogu otrok, brez vmešavanja odraslih in
	kidforum-slovenski je lista, kamor se pošiljajo izdelki projekta, ki trenutno poteka. Na kidforumu lahko poteka le en projekt naenkrat. Zaradi tega je le ta časovno omejen na dva do tri mesece. Po zaključku se lahko prične delo na novem projektu.

Za vsako distribucijsko listo skrbi moderator, ki je odgovoren za koordinacijo dela in pomoč vsakomur, ki bi jo potreboval. Delo na konferencah kidleader-slovenski in kidforum-slovenski je že steklo, kidcafe-slovenski pa je še nekako v povojih, saj učitelji nanjo nimamo velikega vpliva in je bolj odvisna od otrok samih. So se pa tudi tu pričele stvari premikati s tem, ko je na listi vse več otrok. Preko distribucijske liste kidforum-slovenski smo že zaključili projekt z naslovom Za dežjem vedno posije sonce, pričenja pa se že delo na novem projektu o igrah in igračah naših dedkov in babic. Ta projekt se je pričel na pobudo g. Borisa Selana iz VVO Jarše in vključuje predvsem otroke iz vrtcev in nižjih razredov osnovnih šol.

Po začetku dela preko distribucijskih list smo začeli postavljati tudi slovenske spletne strani, na katerih je moč videti napovedi novih projektov, rezultate projektov, ki so se že zaključili, in vse, kar se še dogaja v slovenskem delu omrežja Kidlink.

Kako naprej

Če se bodo naše želje uresničile in bo Kidlink v slovenskem jeziku zaživel, bomo kmalu potrebovali nove prostovoljce, ki nam bodo pomagali pri delu. Ko se število projektov, ki potekajo hkrati, poveča in bo lista kidforum-slovenski preobremenjena, bomo odprli dodatne distribucijske liste za posamezne projekte ali skupine projektov.

Razmišljamo tudi o odprtju Kidlink hiše po brazilskem zgledu, kjer bi omogočili dostop do interneta in Kidlink projektov tudi otrokom, ki drugače te možnosti nimajo. Kot Kidlink hišo si predstavljamo računalniško učilnico na eni izmed šol, ki bi določen dan v popoldanskem času odprla svoja vrata učencem, ki bi se želeli vključiti v katerega izmed projektov. Seveda bi potem potrebovali prostovoljca, ki bi te otrok vodil in jim pomagal pri njihovem delu. Možnost vstopa v Kidlink hišo ne bi imeli zgolj otroci šole, ki bi nam dala na voljo učilnico, ampak tudi otroci drugih šol. Tako bi lahko sprva takšne hiše odprli v mestih z več šolami, kasneje pa bi bilo idealno, če bi vsaka šola odprla vrata računalniške učilnice za svoje in druge učence. Zavedamo se, da to ni majhen zalogaj tako po organizacijski plati kot tudi po številu prostovoljcev, ki bi jih za kaj takega potrebovali. Mislim, da bi bil uspeh že, če odpremo Kidlink hiše v večjih mestih, in tako poskušamo vsaj nekaj otrok privabiti iz ulice k čemu koristnejšem.

Pri sodelovanju v projektih tako preko Kidlinka, kot tudi pri drugih projektnih organizacijah opažamo, da sodelujejo vedno ene in iste šole. K sodelovanju bi si želeli pritegniti tudi nove šole, učitelje in učence. Slovenske šole so kar se tiče dostopa do interneta glede na preostali svet in zahvaljujoč programu Ro precej dobro opremljene in ne vidim nobenega razloga, da se ne bi preko njega povezovale med seboj in tudi s šolami drugod po svetu. S tem, ko smo prenesli Kidlink tudi v slovenski jezik, smo odpravili še eno izmed ovir (jezikovno), ki si jo je marsikdo našel kot izgovor za nedejavnost na področju sodelovanja med šolami. Druga ovira je dodatno delo, največkrat ne plačano, ki ga sodelovanje v raznih projektih prinese s seboj. Če samo malo pomislimo, bomo našli kar precej načinov, kako lahko projektno delo preko interneta vključimo tudi v ure rednega pouka in tako zmanjšamo količino dodatnega dela. Vključevanje projektnega dela preko interneta v redne ure pouka bo tudi eden izmed ciljev vseh nas, ki se ukvarjamo s slovenskim delom Kidlinka in mednarodnim sodelovanjem preko interneta na splošno.

Naslov spletne strani: www.kidlink.org/slovenian/

Gregor Baš
OŠ narodnega heroja Maksa Pečarja
Črnuška 9
1231 Ljubljana - Črnuče
E-mail: GB@WriteMe.com

Avtor

Gregor Baš je zaposlen na OŠ narodnega heroja Maksa Pečarja na Črnučah kot računalničar. S projektnim delom na omrežju se ukvarja že približno dve leti. Sodeluje tudi v razvojni skupini za mednarodno sodelovanje pri Zavodu RS za šolstvo.