T r i g l a v s k i   n a r o d n i   p a r k

     Da ne bo pomote, naj takoj na začetku povem, da se z oceno stanja varstva okolja pri planinskih postojankah v Triglavskem narodnem parku, ki jo je podal njegov direktor Janez Bizjak v januarski številki Planinskega Vestnika, večinoma strinjam.
    Nikakor mi pa ni všeč v članku predlagan način reševanja teh problemov. Naj navedem nekaj odlomkov iz članka: učinkovita tržna in davčna inšpekcija, zakonski pregon, kazni, učinkovito ukrepanje proti kršiteljem, ali inšpekcije ne poznajo zakonov, napeljava čiste vode v kotliček v WC je kaznivo dejanje,...(zaboga, ali naj zdaj planinci v svojih postojankah potegnemo vodo naskrivaj, ali je raje ne, da ne bomo kaznovani!).
    Zdi se, da hoče biti TNP bolj oblast, manj strpen pomočnik pri reševanju ekoloških vprašanj, bolj moč kot prijaznost in razumevanje v dvogovoru, bolj ukazovanje planincem kot pogovarjanje z njimi, bolj žandar kot človek v gorah. Iz zgodovine pa je splošno znano, da se tak način pri Slovencih ni nikoli obnesel. Zato mi je čisto razumljiv ' nerazumljiv negativen odnos' planinske javnosti, s prepovedmi in kaznimi se še nobena oblast ni dolgo obdržala.
    Tega odnosa tudi niso izboljšali 'ekskluzivni lovski privilegiji' bohinjskega nadzornika TNP. Pa še to, če se kdo hoče iti oblast, naj se tako tudi obnaša: ko so ga fantje, zaposleni na obrambnem ministrstvu lomili, je minister letel (pa ne samo eden), v TNP pa se v bohinjskem primeru niti fotelji niso majali. Pa ne, da je ta oblast tudi tako zaščitena kot rožce in živali v parku. Tudi očitanje Planinski zvezi, da pred petnajstimi leti ni ravnala prav, ali da so bili pred leti vplivni predstavniki društva proti rjuham v postojankah, ni ravno način za strpno in ustvarjalno skupno delo.
    Naslov članka je Skromno zatočišče med vršaci. Na Črni gori nad Kotom je zares skromen bivak, s katerim po mojem laičnem mnenju ni okoljevarstveno prav nič narobe. Vsak pošten planinec, ki je bil v njem, mi bo pritrdil. Zakaj je potem v vpisni knjigi zapis nadzornika TNP o črni gradnji? Všeč mi je pripis enega od maloštevilnih obiskovalcev: ali je ptičja hišica tudi črna gradnja? Zakaj ni ta nadzornik raje pohvalil zgledno urejeno pot do bivaka? Tam bi lahko TNP izvedla učno uro za markaciste, kako se da nadelati pot brez odvečnih posegov v naravo, brez dleta, žic, brez barvanja in kovinskih tabel.
Vse kar vidite je TNP     S helikopterji je res križ. Včasih se še pogovarjati ne da, tako ropotajo. Pri Psnaku v Radovni sem ta mladega vprašal, zakaj ne nosijo več s konji na Kredarico. Zagrenjen, kratek je bil odgovor: "veliko je bilo govorjenja, obljub, naredil pa ni nihče nič." Če kje, je tu vloga TNP, ne loviti in kaznovati, pomagati z dejanji!
    Če bi jaz živel v Radovni, imel tam kmetijo, bi tudi hotel imeti asfalt do vasi, pa četudi je ta v TNP. Park niso samo rožce, živali, planinci, so tudi ljudje, ki tam živijo in delajo. Še kako razumem možakarja, ki mi je v Martuljku dejal: prav nič nimam od gmajne, je v parku. Tu bo treba še in še strpnosti, pogovarjanja, popuščanja, ne pa grožnje z inšpekcijami in kazenskimi pregoni.
    Ceste v ožje območje, v Vrata ali Krmo je seveda treba zapreti, TNP ( le zakaj kdo drug?) pa naj organizira okoljevarstveno neoporečen prevoz do planinskih postojank v koncu doline, do kamor vodi cesta. Saj se tudi v tujini pripelješ precej visoko na hrib (zobate železnice, gondole nad 3000 m in podobno). Sploh ne zagovarjam kakšnih velikopoteznih triglavskih žičnic, niti najmanj, ampak tudi pristaš 10 in več km peš hoje po makadamski cesti nisem. Takole si predstavljam: če bom namenjen na Razor, Oltar, ali kamorkoli čez Luknjo, ..., bom prevoz v Vrata mastno plačal in me bodo peljali (ne bo mi treba hiteti, več bom imel od ture), če pa bom šel z otroki gledat Steno, bomo seveda šli pod Galerijami lepo peš.
    Gospod Bizjak pravi, da je bil TNP večkrat vrednoten kot nepotreben tujek v Julijcih, bohinjski turistični delavci tudi niso zadovoljni s TNP (sankanje), planinske postojanke tudi ne delajo po zahtevah TNP, ljudje, ki tam živijo imajo kup pripomb,... Kaj storiti? Ukiniti TNP? Ne! Slovencev tudi ne moremo zamenjati s kom drugim, ki bi bil bolj po volji TNP. Živeti bomo morali drug z drugim, probleme pa reševati z lepo besedo, dobro voljo, ne s kaznimi in zakonskimi pregoni, obljube in besede pa udejaniti.