Hiter pogled v Klinarjev karavanški katekizem pove, da obstaja lepotec z imenom Palec. Pravi slavospev je napisan o tej gori. Ravno tam sem izvedel, da ga imenujejo tudi karavanški Matterhorn.
Kakšen horn neki, če so mu Slovenci na senčni strani Karavank že od nekdaj rekli Palec, naj tako tudi ostane! Dovolj zmede delajo že koroški Nemci s svojim imenom Zelenica.
Lepo ali grdo, podobno zgodbo najdemo v vodniku Julijske Alpe. Ko gremo na Bivak II, ki stoji na planoti Na Jezérih, nas neuhojena pot vodi mimo skalne ostrice, ki jo Mihelič imenuje kar Mali Matterhorn. Na zemljevidu občine Kranjska gora je ta navpična rogljata pečina izgubila še pridevnik "mali" in postala Matterhorn. Za božjo voljo, čemu spet nekakšen horn, če pa že v Kajzeljevem Našem alpinizmu preberemo za ta hrib lepo staro slovensko ime Skala.
Al' prav se piše Matterhorn ali Materhorn? To so verjetno premlevali na Planinski zvezi Slovenije ob izdaji zemljevida Julijske Alpe - Triglav. Niso se odločili za ime Skala, ampak za Materhorn, z enim t-jem. Ime izvira verjetno od tega, da je tam gori nekoč kakšen hornist horn matral, ali pa je tam Horn mater iskal?
Prav čudi me, da se še nihče ni spomnil, da bi Triglav prekrstil v Kranjski Everest.
Celo to skušam razumeti, da na gostilni sredi slovenske Kranjske Gore piše Papa Joe in ne Oča Janez. Ni mi všeč, toda kaj hočem, denar je pač sveta vladar. Ampak na Palcu in pod Skalo pa res ni toliko turistov, da bi jih lahko molzli!
In kje je vzrok: bržkone je kriva naša slovenska majhnost, vcepljena ponižnost, prirojena klečeplaznost. Dokazujemo, da smo narod hlapcev, še z imeni hočemo biti všečni velikemu svetu.
Horne, takšne in drugačne, pustimo Švicarjem in Avstrijcem, naj pihajo vanje, jih poimenujejo kakor je njih volja, mi pa ponosno vztrajajmo pri naših, slovenskih palcih, skalah, špicah, vrtačah, luknjah, podnih ...