Podrobneje o načinih uporabe

Ko govorimo o načinih uporabe simulatorja, jih lahko razdelimo v dve skupini:

  1. načini povezani z urejanjem vezja
  2. načini povezani s tekom simulacije

Načini povezani z urejanjem vezja

Načini povezani z urejanjem vezja določajo kaj se bo zgodilo ob naslednjem kliku na delovno površino simulatorja.

Načini povezani z urejanjem vezja so štirje:

  1. način kazalca
  2. način risanja prostih povezav
  3. način dodajanja/brisanja spojev med povezavami
  4. način dodajanja elementa

Način kazalca

Način kazalca je način, ki ga uporabljamo večino časa. Z njim naredimo večino opravil, ki jih aktiviramo s klikom v področje delovne površine simulatorja. Ostali načini obstajajo predvsem zato, ker bi bila raba samo enega načina vzrok za oteženo, uporabniku neprijazno okolje. Z dodatnimi načini pridobimo enostavnejši uporabniški vmesnik.

V ta način preidemo tako, da izberemo gumb na katerem je narisan kazalec.

Tipične naloge, ki jih opravimo v načinu kazalca so povezane z izbiro posameznega dela (detalja) v vezju, izbiro - označevanjem posameznih delov na uporabniškem vmesniku simulatorja in preklapljenjem posameznih stanj na na uporabniškem vmesniku simulatorja.

Povedano enostavneje v načinu kazalca lahko naredimo naslednje akcije:

  1. spreminjamo vrednosti na vhodnih elementih tipa stikalo
  2. označimo pine in točke preloma pri risanju povezav od elementa do elementa

Podrobnejši opis akcij v načinu kazalca:

  • S klikom na narisan element na delovni površini simulatorja lahko spreminjamo stanje dela elementa, ki ga je mogoče spremeniti. Na tak način spreminjamo stanje na elementih, ki predstavljajo vhodne signale v vezje. S klikom na 0 ali 1 na elementih tipa stikalo preklopimo vrednost signala iz 0 v 1 in obratno.
  • S klikom v notranjost elementa dovolj blizu vhodnega ali izhodnega priključka zahtevamo začetek risanja nove povezave, ki se prične na pinu v bližini katerega smo kliknili. Nadaljni kliki na delovno površino določijo točke skozi katere poteka povezava. Ponoven klik na drug pin v načinu kazalca konča risanje nove povezave. Nova povezava se konča na drugem pinu.
  • Povezave torej rišemo tako, da kliknemo na prvi pin, vlečemo miško in po potrebi klikamo za vmesne točke na prazni podlagi in na koncu kliknemo na drug pin.
  • PAZI: za izbiro pina moramo klikniti blizu pina v NOTRANJOSTI elementa. Notranjost elementa je tisto, kar je znotraj kvadrata, ki omejuje element. Velikost tega kvadrata je enaka velikosti kvadratov na kvadratni mreži delovne površine.
  • PAZI: pri risanju povezav moraš upoštevati dve OMEJITVI:
    • Povezav NE SMEŠ risati preko črt, ki določajo kvadratni mrežo delovne površine simulatorja. Če jih rišeš preko teh črt, vezje NE BO DELOVALO.
    • Povezav NE SMEŠ risati preko drugih elementov. Pojem "drugi element" pomeni celotno površino kvadrata na kateri je že narisan element. Če rišeš povezave preko vmesnih elementov, vezje NE BO DELOVALO.
  • Seveda lahko v načinu kazalca izbiraš ukazne gumbe na uporabniškem vmesniku simulatorja. Pri tem moraš upoštevati, da izbira večine gumbov vpliva na izbiro načina povezanega z urejanjem vezja. Enostavno pravilo je, da vsak gumb nastavi nov način povezan z urejanjem vezja. Lahko, da je ta način enak prejšnjemu, večinoma pa pride do preklopa v nov način povezan z urejanjem vezja. Ukazni gumbi torej preklapljajo med štirimi možnimi načini povezanimi z urejanjem vezja.

Način risanja prostih povezav

V tem načinu lahko pričnemo risanje povezave, ki se ne prične na pinu elementa. Načinu kazalca lahko rečemo tudi "žica iz elementa", temu načinu pa "prosta žica".

V ta način preidemo tako, da izberemo gumb na katerem je narisana prelomljena povezava.

Pazi: v tem načinu ni mogoče pričeti risanja povezave iz pina elementa. Ko pa povezavo enkrat že rišemo, je ta način enak načinu kazalca. Povezavo, ki jo rišemo v tem načinu lahko končamo na pinu elementa. Edina razlika med načinoma je torej ta, da lahko v tem načinu rišemo povezave, ki se pričnejo "v zraku" kjerkoli na prostih kvadratih delovne površine simulatorja. Prosti so tisti kvadrati na delovni površini, na katerih ni narisanega elementa.

Namig: če po nekem kvadratu že potekajo druge povezave je ta še vedno prost. Edina omejitev pri dodajanju novih povezav je ta, da ne smemo risati povezav, ki potekajo ena preko druge. Povezave se lahko sekajo, ne smejo pa teči tako, da bi ena potekala nad/pod/preko druge.

Način dodajanja/brisanja spojev med povezavami

V ta način preidemo tako, da izberemo gumb na katerem sta narisani povezavi, ki ju na mestu križanja spaja spoj, ki ga predstavlja povdarjen črn izpolnjen krogec.

V tem načinu rišemo-dodajamo in brišemo-odvzemamo spoje med povezavami. Spoj, ki smo ga pomotoma narisali ali je nenadoma odveč, oziroma ga več ne želimo lahko enostavno odstranimo tako, da še enkrat narišemo spoj preko že narisanega-obstoječega spoja. Raba tega načina je zelo enostavna in intuitivna. Z njegovo uporabo nimamo nikakršnih težav. Če smo pozabili, da je izbran, lahko odvečen-nezaželjen klik v tem načinu enostavno odpravimo s ponovnim klikom v istem načinu, nato pa preklopimo v način, ki ga hočemo uporabiti.

Način dodajanja elementa

Tudi način dodajanja je enostaven za uporabo, hkrati pa je pogosto vzrok za napako, ko pozabimo, da še vedno dodajamo element.

V ta način preidemo, ko izberemo gumb na katerem je narisan element, ki bi ga radi dodali v vezje.

V tem načinu je razen samega načina povezanega z urejanjem vezja določena tudi vrsta oziroma tip elementa, ki ga dodajamo. Velja, da vedno dodajmo element, ki smo ga nazadnje izbrali za dodajanje. Izbran tip elementa lahko dodamo poljubno krat. Ob naslednjem kliku se bo dodal element enakega tipa, kot pri prejšnjem kliku. Nov tip elementa dobimo tako, da ga izberemo.

V tem načinu ima element, ki dodajamo tudi orientacijo. Orientacija pomeni kako je obrnjen.

Obstajajo štiri orientacije:

  • LEVO
  • GOR
  • DESNO
  • DOL

Enostavno povedano orientacija določa, kako je element obrnjen. Kvadrat, ki bi mu pobarvali eno stranico, pa lahko v eno polje kvadratne mreže podlage delovne površine položimo na štiri različne načine - orientacije.

Orientacijo lahko enostavno spreminjamo s pritiskom na tipko PRESLEDNICA. Vsaka izbira te tipke element obrne za 90 stopinj v smeri urinega kazalca. Element, ki ga dodajamo lahko obračamo tudi s kikom na gumb na katerem je izpisana trenutna orientacija elementa, ki ga dodajamo. Izbira tega gumba obrne element, ki ga dodajamo v naslednjo orientacijo.

Element lahko obračamo preden ga dodamo na delovno površino simulatorja. Obračamo ga lahko tudi takoj po tem, ko smo ga dodali na delovno površino.

Pazi: če dodajaš več elementov istega tipa in si jih nekaj že dodal, se ti lahko pripeti, da boš pomotoma obrnil element, ki si ga dodal nazadnje, ko boš obrnil element, ki ga boš dodal kot naslednjega. To boš opazil šele kasnje, ko bodo nekateri elementi obrnjeni "narobe". To ni napaka v simulatorju, ampak si spregledal ta "stranski efekt" uporabniškega vmesnika, ki omogoča hitro dodajanje novih elementov.

Namig:

Pri izbiranju ukaznih gumbov je vseeno v katerem načinu povezanem z urejanjem vezja smo. Če hočemo izrati nek gumb enostavno kliknemo nanj. Pazi: izbira večine gumbov pa seveda vpliva na spremembo načina povezanega z urejanjem vezja. Zelo pogosto se nam pripeti, da na to pozabimo in pri naslednjem kliku na delovno površino, dobimo neželjeno posledico. Zelo pogosta je napaka, ko pozabimo, da smo ostali v načinu dodajanja zadnje vrste elementa. Ko kliknemo na obstoječ element, da bi dosegli pin ali spremenili vrednost signala na stikalu se nam preko starega elementa nariše nov element, ki ga seveda nismo hoteli dodati. Tej težavi se izognemo tako, da pazimo na to, da izberemo gumb kazalec, ko smo prenehali dodajati elemente.

Nasvet:

Pri uporabi načinov povezanih z urejanjem vezja je potrebno paziti na to, da vemo, kateri način je trenutno aktiven. Pogosto se pripeti, da po kliku dobimo neželjeno posledico. Najpogostejša napaka je to, da nismo v načinu kazalec, mi pa mislimo, da smo, oziroma smo pozabili priti nazaj v ta način. Verjetno se boste sčasoma navadili na to neprijetnost. Pisec teh vrstic sem izkušen uporabnik. Pogosto se mi primeri, da se spotaknem ob tej lastnosti simulatorja. Zato sem se navadil, da pač čimvečkrat kliknem na gumb za izbiro načina kazalec. Tudi takrat, ko to ni potrebno. Škoditi pač ne more. Tudi v samih demonstracijah v tem gradivu boste opazili veliko potovanj miške do izbire gumba za vklop načina kazalec, ki niso nujna.

Drug gumb, ki ga pogosto izberemo na začetku večine demonstracij je gumb Brisi. Če se boš vprašal, zakaj se na začetku demonstacije, ko je delovna površina povsem prazna, pojavi izbira gumba je odgovor, da zato, da ista demonstracija deluje tudi, če jo ponovno poženeš. Takrat bi že narisana vsebina spremenila potek demonstacije. Simulator je namreč resnično interaktiven in se tudi v demonstacijah odziva na vse kar je na njegovih vhodih. Enden izmed vhodov je tudi prejšnje obstoječe stanje.

Namig:

Zadnjo opisano lastnost lahko s pridom uporabimo učitelji. Kombiniramo lahko tek demonstracije v simulatorju in lastne vnose. Običajno pustimo teči demonstracijo v simulatorju do želene točke. Nato s pritiskom na gumb Pause - Začasna prekinitev demonstracije prekinemo simulacijo in v simulatorju pokažemo, to kar želimo. Nato pa lahko z izbiro gumba Go - Začetek/Nadaljevanje demonstracije nadaljujemo z demonstracijo. Simulator bo v nadaljevanju demonstracije upošteval spremembe , ki smo jih naredili v vezju.

Pazi:

Pri rabi gornjega "trika" moraš paziti na to ali simulator trenutno teče - izvaja simulacijo. Več o načinih povezanih s tekom simulacije, je opisano v nadaljevanju tega dokumenta in prikazano v pripadajoči demonstraciji. Tukaj podajmo samo "recept", ki nam omogača, da izvedemo gornji "trik". Pomagamo si tako:

  1. če vidimo rdeč gumb Izklop in ne vidimo zeleno-modrega gumba Korak50, izberemo gumb Izklop,
  2. če smo izbrali gumb Izklop, izberemo zeleni gumb Vklop,
  3. izberemo gumb Go - Začetek/Nadaljevanje demonstracije za nadaljevanje demonstracije.

Načini povezani s tekom simulacije

Načini povezani s tekom simulacije določajo stanje v katerem je trenutno jedro simulatorja. Jedro simulatorja je odgovorno za izračun vrednosti v simulatorju.

Jedro simulatorja je lahko v naslednjih dveh načinih:

  • jedro ustavljeno - mislimo si lahko, da se je čas na časovni osi v simulatorju ustavil
  • jedro teče - čas na časovni osi simulatorja enakomerno teče

Iz gornjih dveh načinov sta ipeljana še dva (pod)načina, ki se pričneta in končata v načinu jedro ustavljeno. Ta dva podnačina sta:

  • korak - jedro simulatorja izračuna en korak in se ustavi
  • korak50 - jedro simulatorja izračuna 50 korakov in se ustavi

Za lažje razumevanje si lahko predstavljamo, da je en korak simulatorja enak 1 ns (nanosekundi).

Na spodnjem robu okna logičnega analizatorja je narisana skala časovne osi. Številske oznake na tej osi ustrezajo korakom simulatorja.

En korak simulatorja oziroma simulacijski korak je najmanjša časovna enota, ki jo lahko razloči simulator. Ko simulator teče, se čas zaporedoma povečuje za vrednost enega simulacijskega koraka.

Vsi elementi imajo enako zakasnitev. Ta zakasnitev je enaka enemu simulacijskemu koraku. Če si predstavljamo, da traja en simulacijski korak 1ns, potem je zakasnitev vseh elementov 1ns.

-------------------------------------------------------------------------------------

Podrobnejši prikaz opisanega si lahko ogledaš v pripadajoči demonstraciji, ki jo lahko predvajaš v oknu simulatorja.

V simulatorju vključi demonstracijo in pozorno opazuj, kako ga lahko uporabljamo.

Navodilo za uporabo demonstracije:

Nazoren prikaz primera opisanega si lahko ogledaš v demonstraciji, ki jo lahko poženeš v simulatorju. Če imaš na računalnik priključeno enoto, ki predvaja zvok, jo vključi. Vse demonstracije in simulacije so podprte z zvočnimi komentarji.

Če nimaš možnosti poslušanja zvoka, si lahko ogledaš tekstualen prepis komentarjev pod oknom simulatorja.

Demonstracijo poženeš tako, da izbereš - klikneš na zeleno-moder gumb G v simulatorju. Ko se gumb G zopet obarva je demonstracija končana.

Oznaka gumba G pomeni Go - Začetek demonstracije.

Demonstracijo lahko kadarkoli ustaviš. Za zaustavitev demonstracije moraš pritisniti rdeče obarvan gumb S. Oznaka gumba S pomeni Stop - Konec demonstracije.

Demonstracijo lahko kadarkoli tudi začasno prekineš. Za začasno prekinitev demonstracije moraš pritisniti zeleno obarvan gumb P. Oznaka gumba P pomeni Pause - Začasna prekinitev demonstracije. Začasno prekinjeno demonstracijo lahko kadarkoli nadaljuješ s ponovno izbiro zeleno-modrega gumba G ali dokončno zaustaviš z izbiro rdeče obarvanega gumb S.


***********************************************************************
Pozor: Nimate nameščene Jave. Javo si lahko brezplačno namestite na strani Sun. Po namestitvi se bo namesto tega opozorila samodejno prikazalo okno simulatorja digitalnih vezij.
***********************************************************************

Opisano in prikazano lahko kadarkoli preizkusiš v simulatorju. Vadiš lahko kar na tej strani ali pa na praktičnem primeru, ki si ga ravnokar reševal in ti je povzročal težave, ki so te prisilile, da si poiskal pomoč v teh navodilih.

Ko boš vadil in preizkušal na tej strani si pomagaj z naslednjimi namigi.

Namig 1: če v simulatorju pravkar teče demonstracija, jo zaustaviš z izbiro gumba Stop - Konec demonstracije ali gumba Pause - Začasna prekinitev demonstracije.

Zaustavitev demonstracije sicer ni nujna, vendar te bo hkraten potek teka demonstacije verjetno motil in zmedel.

Namig 2: da v simulatorju pravkar teče demonstracija, najlažje opaziš po tem, da se v oknu simulatorja nekaj speminja. Običajno najprej opaziš premikanje kazalca z obarvanim merkom. Drugi očiten znak, da pravkar poteka demonstracija, je to, da simulator "govori" - z zvočnimi komentarji opisuje, kaj pravkar dela. To drugo lahko seveda slišiš samo, če imaš vklopljen zvok in na računalnik priključeno izhodno enoto, kot je zvočnik.

Namig 3: prekinjeno simulacijo lahko kadarkoli ponovno poženeš z izbiro gumba Go - Začetek/Nadaljevanje demonstracije.

Namig 4: če te moti, da se demonstracija nadaljuje od mesta, kjer si jo prekinil, torej če želiš v simulatorju videti demonstacijo še enkrat od začetka, moraš najprej izbrati gumb Stop - Konec demonstracije in šele nato gumb Go - Začetek demonstracije.

Namig 5: če te pri ponovnem zagonu demonstracije od začetka moti to, da je na delovni površini simulatorja ostalo stanje od prej, si lahko pomagaš tako, da izbereš gumb Brisi. Gumb Brisi najdeš v spodnjem desnem delu okna simulatorja.

Nekatere demonstracije same - avtomatsko izbrišejo delovno površino simulatorja, v nekaterih pa moraš to narediti sam - ročno.

V primeru, da si zagnal demonstracijo od začetka in te motijo "ostanki" na delovni površini moraš izvesti naslednje zaporedje korakov:

  1. najprej izberš gumb Stop - Konec demonstracije
  2. nato gumb Brisi
  3. in šele na koncu gumb Go - Začetek demonstracije

Namig 6: navedeni "triki" so seveda uporabni tudi pri delu z drugimi demonstracijami, ki niso del navodil za uporabo.

Namig 7: osnovno navodilo se glasi: "Poizkušaj vse kar ti pada na pamet. Simulatorja ne moreš uničiti."

Namig 8: če boš upošteval Namig 7, pa tudi sicer je možno, da boš našel kakšno napako v samem obnašanju simulatorja. O napakah v samem simulatorju za katere meniš, da so posledica programske opreme samega simulatorja, lahko obvestiš tudi avtorje simulatorja. Sporočila o napaki v simulatorju seveda ne bomo preveč veseli, se bomo pa potrudili, da jo poizkušamo natančno locirati in po možnosti odpraviti. Pisec teh navodil je dosegljiv na elektronskem naslovu:

joze.strucl@guest.arnes.si

Če boš poslal sporočilo o najdeni napaki, te prosim, da jo čim bolj natančno opišeš in/oziroma pustiš svoj elektronski naslov na katerem, te je mogoče kontaktirati.

Uporabnike, ki bodo našli napake v simulatorju bomo z njihovo privolitvijo objavili na listi, ki bo postala del teh navodil.