PREDSTAVITEV in ZGODOVINA: Besedilo je povzetek ocen skupine v razlicnih glasilih. Med mnozico slovenskih rockovskih skupin razlicnih podzanrov in usmeritev zlepa ne najdes izvirnosti in kakovosti. Glede na zvok skoraj istovetnih skupin, pa v tej poplavi mocno izstopajo dolenjski D'KOVACI, ki za razliko ne preigravajo znanih skladb tujih izvajalcev, pac pa posegajo po bogatem izrocilu iz zakladnice slovenske ljudske pesmi. Z izjemnim obcutkom za spajanje folklore in sodobnega rockovskega zvoka ustvarjajo dobro dinamicno glasbo, ki je namenjena vsem generacijam. Mesanica humorja, ljudskih napevov in solidnega rocka brise starostne razlike med poslusalci, doloca D'Kovacem izrazni okvir in vnasa v slovenski prostor pravi folk/etno rock. Skupino so ustanovili novembra 1993. Tomaz Zorko - Zore, umetnik na svobodi in pedagog, ki ponovno dozivlja glasbeno pomlad, je na pobudo takratnega ravnatelja glasbene sole v Novem mestu Zdravka Hribarja sestavil skupino, ki bo poskusila mladini priblizati slovenske ljudske pesmi v rockovski preobleki. Skupino je opazila in ji omogocila izdajo njenega prvenca zalozniska hisa PANIKA iz Kranja. To je tudi prva zgoscenka na novomeski rock-pop sceni. 1. zgoscenka MI SMO KOVACI (maj 1994) Izvrsten novomeski producent zvoka Tomaz Maras, je skupini oblikoval zvok in dodal nekaj fines. Na snemanje so povabili tudi violinista Marjana Dovica, harmonikasa Petra Finka in Tokca, izvrstnega pevca iz skupine Mercedes band. Tako so se D'Kovaci pojavili v sirsem slovenskem prostoru s kakovostnimi rock priredbami ljudskih pesmi in dvema svojima, s cimer so odprli novo poglavje roc'n'rolla in postavili temelje spajanja folklore s sodobnim casom. D'Kovaci igrajo izvirno ljudsko pesem, ki je v svoji ritmiki in sestavi vec kot primerna za rock predelavo. V baladi "Adijo pa zdrava ostani" se skupina predstavi s pravim rockerskim solom in v poskocni "Tam dol' na ravnem polju" z udarnim rock refrenom, ki je zascitni znak skupine, v lastni "Hej, kadila si mi" pa se ponorcuje z banalnimi slovenskimi izvajalci, ki vnasajo v pesmi seks brez duhovitosti. S prvim videospotom "Mi smo kovaci", izborom koncertnih posnetkov s prvih nastopov, skusa skupina predstaviti svoje delo tudi na slovenskih televizijah. Vendar se prvic resno predstavi spomladi leta 1996 v odaji ROKA ROCKA s svojim drugim videospotom "Adijo, pa zdrava ostani". Producent videospota, Jurij Moskon je zacutil utrip skupine in na izviren nacin upodobil staro dolenjsko pesem ter poudaril folk/etno usmeritev skupine. Skupina uspesno nastopi na odru z najbolj znanimi katalonskimi bendi ze avgusta 1994 v kulturni izmenjavi s pobratenim spanskim mestom Vilafranca del Penedes. Nastopi po vsej Sloveniji: kot gostje Lacnega Franza, Parnega valjaka in mnogih drugih, na veslaski regati med ljubljansko in mariborsko univerzo na Lentu, na kulturnih prireditvah in zasebnih zurih in rock festah vodijo skupino k vse vecji priljubljenosti med slovensko rockersko mladino. 2. zgoscenka POBELELO POLE (november 1995) V slogu etno rocka so se odlocili posneti tudi svoj drugi album, s cimer se je zaloznik takoj strinjal. Tako so novembra 1995 v studiu PANIKA posneli v stirih dneh novo zgoscenko POBELELO POLE, v zivo, s hkratnim igranjem vecih clanov. Tako so dosegli neposrednost in kompaktnost zvoka ter zmoznost skupine. Naslovna skladba, sedemminutni instrumental, je glasbena pot skupine, ki so jo prehodili od zacetka. Je izraz zrelosti skupine, ki si prizadeva ohraniti prvino lastnega izrazanja in prirejene narodne skladbe postopno zamenjati z lastnimi. Vsekakor pa skupina stoji za svojimi nastopi v zivo, ko so poslusalcem pripravljeni ponuditi cvrstost zasedbe, ki se odraza v skladbah kot so "Le v kup, le vkup uboga gmajna" in "Popaj mornar", odigrane s pravo rokersko mocjo. V letu 1996 se je lastna rock balada skupine "Ko prva dezna kaplja" pet tednov drzala na drugem mestu lestvice STOP POPS 20. Konec leta se je ta pesem uvrstila med 15 najbolj poslusanih v Sloveniji leta 1996. Lestvica je bila objavljena v reviji STOP. Kako so prisotni v nasem slovenskem prostoru govori dejstvo, da so nastopili ze na vec kot petdesetih koncertih (op.p. danes ze na vec kot 100!) in da so se predstavili tako gledalcem kot poslusalcem po vsej Sloveniji. Nedvomno je videospot Jurija Moskona POBELELO POLE, v katerem obujajo belokranjsko folkloro s starimi posnetki Bozidarja Jakca, prinesel v slovenski medijski prostor nov, neizumetnicen in pristen pristop k izdelavi videospotov. Enodnevni potep po Beli Krajini, po krajih, kjer je snemal Jakac pred petdesetimi leti, je se en poskus skupine priblizati folkloro in naso zgodovino mladim. 3. zgoscenka SMEJTE SE (maj 1998) Po dveh zgoscenkah: Mi smo kovaci in Pobelelo pole, v katerih je skupina ozivela tradicionalne ljudske pesmi in jim vtisnila svoj pecat, ter posnela tri videospote: Mi smo kovaci, Adijo pa zdrava ostani in Pobelelo pole, je po mnenju kritikov nastopil cas, ko naj bi skupina posnela zgoscenko s svojo, avtorsko glasbo. V casu idejnega nastajanja novega projekta ("smejte se"), je skupina uspesno nastopala po Sloveniji, se predstavila v Bihacu, kjer je dozivela fantasticen sprejem publike in imela odlicen nastop na Rock Otoccu 97 (op.p. prav tako na Rock Otoccu '98 in '99), na najpomembnejsem festivalu v Sloveniji tega leta. Iz posnetkov z nastopa je nastal tudi cetrti videospot PREMIRJE, s katerim je skupina prvic predstavila svojo avtorsko skladbo na videu. Zamisel za spremembo imena v Z'kovaci je nastala zaradi vec razlogov, ki so bistveno spremenili koncept skupine. K skupini so pristopili trije novi clani: Roman Plut, Janez Lamovsek in Sebastjan Srovin (op.p. kot zadnji se Andrej Zupancic), ki so skupaj z ostalimi zacutili zeljo po novem, glede na prejsnja dva neodvisnem projektu. Po skrbnem premisleku so se odpravili v Koper v studio Hendrix, kjer je izvrsten producent Drago Hrvatin takoj zacutil bend kot celoto in njegovo drugacnost od drugih projektov, ki jih dela. Zgoscenka je nastajala postopoma, v vec etapah in dobila koncno podobo jeseni leta 1997. Ze spomladi so posneli tri skladbe, na podlagi katerih jih je pod svoje okrilje vzela zalozniska hisa DALLAS RECORDS. Za naslov zgoscenke so izbrali skladbo SMEJTE SE, saj bo ovitek v miselni zvezi z naslovom, ki bo tako dobil globji pomen. Skupina je ze cetrto leto na glasbeni sceni in zeli delati se naprej, saj jim zamisli nikakor ne zmanjkuje. Pripravljeni so na nastope in se veselijo vseh koncertov ne glede na velikost prizorisc, kjer se lahko predstavijo. Nove pesmi so zasnovane kot samostojne enote, zato jih je tezko ovrednotiti. Vsaka nosi svoje sporocilo in je trendovsko razlicna. Tako lahko slisimo klasicno rock balado "Slovo brez konca", pesem "Zeja", ki se naslanja na etno ritem s trinajst-osminskim taktom v osnovi, ali pa latino-pop "Smejte se" in uglasbeno Menartovo pesem "Celuloidni pajac". V "Stirih milijonih" se odslikujejo politicne razmere v Sloveniji. Njene drzavljane in majhnost nase dezele simbolizira kokos, ki znese premalo jajc, da bi si lahko kupili novo srajco. V pesmi "Zimska basen" je glasba izkljucno podlaga besedilu, ki nakazuje razpolozenje posameznika, ko se v silnem boju za obstanek nenehno zaveda, da je sam in da potrebuje toplino doma ter druzine. Ta je na vasi se prisotna, v mestni sredini pa izgublja pomen. Logicno nadaljevanje je pesem "Premirje", ki v hitrem ritmu in obcasni brutalnosti zvokov opozarja na stanje druzbe in posameznika, kar se odraza v zelji po svobodi, "rad poletel bi dalec proc", in se nadaljuje v pesmi "Orel" izven obicajnih rockovskih meril. Pesem je nastala ze davnega leta 1977 in ji v novi obliki daje pecat mladi pevec Janez Lamovsek, cigar tresoci glas v zacetku se cedalje bolj jasni in poudarja namen pesmi, ki se proti koncu ne izpoje v klasicen zakljucek, ampak nakazuje moznost potovanja v vecnost. V "Konjickovem rapu" nadaljuje pevec s sporocilom mladega fanta, ki v mestu ne najde poti iz zagate, dokler ga karikirano povedano ne odkrije v vaskem okoju pod Gorjanci, v divjem izletu z domacinko. Tradicija kraja se prepleta z mistiko in bajkami o Gorjancih, kar mu daje moc in eroticno vpliva nanj v divjem koncnem diru. V pesmi "Morje" je sporocilo popolnoma jasno, saj izraza tako z besedilom kot tudi glasbeno mocan vtis, ki ga morje pusti v cloveku. Poudarjena sta tudi toplina ljubezen, ki sta ob morju vedno prisotna, saj konec koncev vse zivljenje izhaja iz njega. Ni naklucje, da je zraven pesem "Neznost v mraku", kjer pesnik Janez Menart primerja ljubezen s kipecim morjem. Podobno kot v pesmi "Zeja", kjer je morje odraz kipecega piva, zeje in zelje po odkrivanju neznanega. V baladi "Slovo brez konca" se besedilo dotika ljubljene osebe in ji pove, da se vsakdo vraca v varen pristan k nekomu, ki ga ima rad in ga spostuje, vendar od njega ne sme pricakovati, da ga bo cakal vecno. Se zlasti ce mu cakanje jemlje prevec energije, da bi se koncno zavedel, kako lahko ljubis vse zivljenje, ne glede na to, kje in s kom si. V pesmi "Smejte se" naletimo na sporocilo, vsem ljudem, ki jim v danasnjem casu res ne preostane nicesar drugega kot smeh in dostojanstvo. V "Celuloidnem pajacu" pa je junak spet posameznik, ki ga nic ne more izniciti, brez njega ni celote in po mnenju pesnika bi vse odslo k hudicu. Ostane nam se "Crv", kjer posameznik nekaj casa nemocno opazuje zivljenje skozi okno svoje sobe, ki mu nudi varno zatocisce, vendar ga spodbuja, naj nenehno akcijo izrazi skozi misli in glasbo, saj je ta ves cas prisotna tudi v pesmi sami. Skozi vse pesmi se mocno cuti rock'n'roll kot stil in nacin zivljenja, ki s svojo prisotnostjo v druzbi (pri nas se vedno v subkulturi in ne kulturi) daje pecat zgoscenki SMEJTE SE. Ljudje se premalo zavedajo lastne identitete ter jo mnogokrat spreminjajo v zavist in s tem se bolj pripomorejo tistim, ki vladajo, da vzdrzujejo navidezni red. V resnici pa izkoriscajo kaos, v katerem so se naucili tako dobro plavati, da lahko posamezniku in druzbi mazejo oci, ces ako skrbijo za njun razvoj, in da poznajo problematiko, ki pa se potem vedno sesuje v nepoznavanju njene osnovne prvobitnosti. Druzba kot celota ni nic brez posameznikov. Sele ti ji dajejo pravo vrednost kot pisatelji, pesniki glasbeniki in slikarji, s katerimi se poistovetimo in jih tudi posnemamo. "Slep je kdo se s petjem ukvarja, Kranjec moj mu osle kaze, on zivi, umrje brez denarja", je napisal nas pesnik dr. France Preseren, zavedajoc se svoje vecnosti ter minljivosti politikov in sprotne druzbene ureditve.