Kaktusi in Internet |
Ta članek naj bo uvod skupni temi, v kateri vam bom poskusil predstaviti uporabo računalnika pri našem hobiju. Prva tema naj bo predvsem internet, o katerem se danes govori praktično v vseh medijih. In zdaj, kaj je sploh to internet?
Zgodovina
Internet je svetovna informacijska avtocesta oziroma ogromno svetovno omrežje različnih računalnikov in omrežij povezanih med seboj. Zgodovina interneta sega v čas tehnološke bitke med ZDA in Sovjetsko zvezo. V Ameriki je nastala prava panika, ko so Sovjeti izstrelili Sputnik v orbito. V odgovor so ustanovili agencijo ARPA (Advance Research Projects Agency). Le-ta je kasneje ustanovila prvo omrežje računalnikov, ki bi omogočala operativno delovanje kljub uničenju velikega dela omrežnih računalnikov. Leta 1969 je bil v omrežje ARPAnet vključen prvi računalnik, leta 1971 pa je bilo v omrežju že 15 računalnikov. Leta 1983 lahko prvič govorimo o neeksperimentalnim delujočim omrežjem, v katerega je bilo povezano nekaj sto računalnikov. Ker je bilo to omrežje vojaško, je bilo zaprto za javnost in namenjeno izključno vojaški rabi.
Za potrebe znanstvenih ustanov je leta 1986 ameriška vlada odobrila izgradnjo in povezavo šestih superračunalniških centrov. Ker so bili stroški izdelave precej visoki, so omrežje odprli tudi za zunanje uporabnike. To omrežje se je imenovalo NSFnet (National Science Foundation) in je bilo zgrajeno na osnovi rešitev iz ARPAneta. Izobraževalne organizacije, ki so bile povezane v to omrežje, so hitro spoznale, kakšne prednosti nudi neposredni dostop do rezultatov ostalih v omrežju, hkrati pa so se lahko vključevali v skupne raziskave.
Podobno omrežje je nastalo tudi leta 1982 v Evropi, kjer so povezali računalnike v znanstvenih centrih v EUnet.
Pojem internet se je verjetno pojavil prvič leta 1973, ko so začeli z raziskovalnim programom, ki so ga demonstrirali leta 1977. V njem so povezali različne medije: satelit, radio, telefon, eternet. Ta raziskovalni program je postavil temelje protokola za povezavo računalnikov v omrežja TCP/IP (Transmission Control Protocol and Internet Protocol) in s tem tudi uvedbo pojma internet.
Proti koncu devetdesetih let so se začela večja omrežja povezovati med seboj v eno samo ogromno omrežje, ki se ga je prijelo ime internet. Danes je v internetu združenih že več kot ? računalnikov, po vsej verjetnosti pa ga uporablja več kot.
Storitve
Prvi storitvi, ki so jih uporabljali na ARPAnetu sta bili prenos datotek (FTP – File Transfer Protocol) in oddaljeni dostop do računalnikov (Telnet). Zelo kmalu se je pojavilo tudi izmenjavanje elektronskih sporočil z elektronsko pošto (E-mail).
Leta 1991 so na univerzi Minnesota razvili storitev Gopher, ki je omogočala iskanje najrazličnejših informacij po somrežju preko vgrajenih menijev.
Danes na internetu največ uporabljamo najnovejšo in najbolj privlačno storitev svetovni splet (WWW – World Wide Web). Splet izvira iz Švice, kjer je prvi uporabni vmesnik napravil Tim Berners-Lee. Postavil je koncept “hiperteksta”, ki povezuje informacije ne le znotraj dokumenta ali ostalih dokumentov na računalniku, ampak kaže tudi na informacije iz drugih računalnikov v omrežju. Vendar je prvi splet lahko uporabljal in prenašal le tekstovne podatke. Lata 1993 so na univerzi Illinois razvili vmesnik z imenom Mosaic, ki je omogočal izbiranje povezav (linkov) s pomočjo klikanja miške, prav tako pa je omogočal prikaz slik GIF formata sproti ko so prihajale.
Zelo popularna storitev, predvsem med mladino, je klepet preko interneta (IRC – Internet Relay Chat). Od ostalih storitev naj omenim še novice (News), ki je pravzaprav le konferenčni sistem skupin, ki se zanimajo za določeno področje in si o tem izmenjujejo mnenja, pošto, članke.
Oprema
Oprema je ključnega pomena za priključitev na internet. Kaj sploh potrebujemo, da se vključimo v to sodobno informacijsko avtocesto. Od strojne opreme nam zadostuje osebni računalnik z modemom in telefonski priključek. Modem je naprava, preko katere se priključimo na telefonsko linijo in pretvarja računalniški signal v telefonskega in obratno. Najbolj pogosti so analogni modemi, s katerimi se priključimo na klasične analogne telefonske vode. V zadnjem času dobimo modeme, ki prenašajo podatke s hitrostjo 33600 ali 56000 bitov na sekundo (Baud). V zadnjem času se je tudi pri nas začelo širiti digitalno telefonsko omrežje (ISDN). Za priklop na to omrežje potrebujemo digitalni ali ISDN modem. Preko ISDN priključka lahko sprejemamo in oddajamo podatke približno dvakrat hitreje, kot pri klasičnih analognih vodih in modemih. Nekateri srečniki, ki imajo možnost priklopa prek obstoječega TV kabelskega omrežja, pa potrebujejo kabelski modem. Prenos podatkov preko kabelskega sistema je najhitrejši (teoretično do 100 milijonov Baudov –100 Mbaudov), pa še telefonska linija je ves čas prosta.
Sama strojna oprema nam ne pomaga kaj dosti, če nimamo ustrezne programske opreme. Minimalna programska oprema, ki jo potrebujemo je program, ki zna delati z elektronsko pošto in program brskalnik za delo s svetovnim spletom. Običajno dobimo z brskalnikom še poštni program. Kaj dosti nam ni treba izbirati. Na volja sta dva, oba sta brezplačna. Prvi je Microsoftov internet Explorer s poštnim programom Outlook Express, drugi pa je Netscapov Navigator s Comunicatorjem. Obstaja še cel kup samostojnih poštnih programov, vendar večina ni brezplačnih.
Na koncu potrebujemo še ponudnika internetnih storitev, ki nas priklopi v svet. Pri nas jih je kar nekaj. Najmogočnejši je Telekomov Siol.net, nekateri pa imamo možnost priključka na akademsko raziskovalno omrežje Arnes.
Ko imamo vse skupaj, se lahko priključimo na svetovno omrežje in začnemo z brskanjem.
Zdaj pa si še oglejmo, kako lahko ljubitelji kaktusov koristimo prednosti, ki nam jih prenaša internet.
Elektronska pošta
Zelo razširjena storitev je elektronska pošta (E-mail). Pri elektronski pošti se pošiljajo sporočila na druge elektronske naslove. Prednost pred klasično pošto je predvsem njena hitrost, saj sporočilo pride do nabiralnika uporabnika v nekaj minutah, ne glede kje na svetu se ta uporabnik nahaja. Prav tako ni važno, da se naslovnik takrat nahaja ob računalniku. Sporočilo ga počaka, dokler ga ne prebere ali izbriše. Pri elektronski pošti nismo omejeni samo na tekstovna sporočila, ampak lahko prilagamo dokumente, slike, tabele…
Naslov elektronskega poštnega predalnika ima posebno obliko. Sestavljen je iz dveh delov. Prvi del je osebni naslov, drugi del pa je naslov strežnika (ponudnika), ki se imenuje tudi domena. Oba dela sta ločena s posebnim znakom @, ki mu pravimo kar “afna”. Primer za naslov elektronskega nabiralnika:
dpks@dpks-drustvo.si ali pa iztok.mulej@guest.arnes.si
Pošto vedno pišemo, ko nismo priključeni na linijo in se vključimo le za kratek čas, ko pošto pošljemo ali sprejmemo. Tako porabimo le nekaj telefonskih impulzov do najbližjega vozlišča ponudnika, kar je seveda za nas Gorenjce precej pomembno… Bolje je, da sporočila pišemo v poštnem programu, kot pa da pošiljamo zraven pripete datoteke.
Poleg pošiljanja osebnih in drugih sporočil ljubiteljem sočnic po svetu, lahko elektronsko pošto uporabimo za prijavljanje na t.i. poštni seznam (Mailing List). Na ta naslov se lahko pošljejo poljubna vprašanja, običajno že naslednji dan dobimo cel kup odgovorov na zastavljeno vprašanje. Diskusija na zanimive teme se lahko vleče tudi več tednov. Na svoj naslov dobimo vsa sporočila, ki pridejo na strežnik poštnega seznama. Istočasno strežnik naredi mesečne arhive, ali arhive po posameznih temah, ki jih lahko kadarkoli naročimo in sprejmemo z elektronsko pošto.
Poštni seznam za sočnice z imenom CACTI_ETC ureja in vodi Bob Jewett iz Kalifornije. Postavljen je bil leta 1994 in je do sedaj razposlal že 1800 dnevnih arhivov. Pogovorni jezik je angleški. Na seznam je prijavljeno že več kot 1200 članov. Iz Slovenije nas je trenutno 6, upam pa da bo ta članek prinesel še kakšnega novega člana. Obstaja še nekaj poštnih seznamov: italijanski, nemški, francoski, madžarski, vendar so precej manj obiskovani, običajno pa se ista sporočila pojavijo tudi na angleškem seznamu. Na angleški poštni seznam se prijavimo precej enostavno. Pošljemo sporočilo brez predmeta (Subject):
subscribe cacti_etc Janez Novak (seveda napišete svoje ime, da ne bo preveč Janezov Novakov)
na naslov:
Prijava je napravljena. Zdaj samo še čakamo prva sporočila, ki jih bomo dobili. Ko pošljemo prvo sporočilo na strežnik, se predstavimo, napišemo kaj o sebi, zbirki in ostalih interesih.
Tudi pri nas uvajamo diskusijsko skupino o vprašanjih, ki se tičejo sočnic, ostalih rastlinah ter botanike nasploh. Če se želite vključiti v diskusijsko skupino, ki bo v slovenščini, pošljite sporočilo na elektronski naslov društva, vprašanja pa pošiljate na naslov, vsa prispela pošta pa se bo samodejno razposlala na vse prijavljene poštne nabiralnike.
Svetovni splet
Svetovni splet je storitev, ki je naredila internet tako popularen in razširjen. Uporabnikom omogoča iskanje podatkov s pomočjo hiperteksta (HTML – Hyper Text Markup Language). V hipertekstu so za spremembo od navadnih besedilnih datotek vključene tudi povezave ali linki. To so kazalci (vključeni v običajen tekst, sliko ali kakšen drug predmet), ki kažejo na informacije, ki se lahko nahajajo nekje drugje v istem dokumentu, v drugem dokumentu na istem računalniku ali na računalniku, ki se nahaja kjerkoli v omrežju. S klikom na tako hiperpovezavo se nam naloži nova stran, ki je lahko v Ameriki ali pa v Avstraliji. Hitrost nalaganja je precej odvisna od tega, kako je stran izdelana in od hitrosti modema in ostalih povezav. Če je na strani precej slikovnih elementov, se nalaga precej počasneje, kot pa če je samo besedilo.
V svetovnem spletu je že kar nekaj društev in posameznikov, ki predstavljajo svoje zbirke in dejavnosti. Običajno ima vsaka taka predstavitev, ki se imenuje domača stran (Home Page), še cel kup povezav (linkov) na strani s podobno tematiko. Ko enkrat najdemo stran s tematiko o naši priljubljeni temi sočnicah, iskanje naprej ni več težavno.
Največ, če ne celo vse, kar je o sočnicah in kaktusih na internetu, lahko najdemo na strani, ki jo ureja dr. Tony Mace iz Anglije. Tony je kaktusar in v britanskem društvu zadolžen za internet. Na domači strani, ki se imenuje The Cactus and Succulent Plant Mall in se nahaja na naslovu http://www.cactus-mall.com je zbral veliko povezav s celega sveta. Iz te strani pridemo do fotografij rastlin, društev, sekcij posameznih društev, katalogov trgovcev s semeni in rastlinami, knjižnih katalogov, seznamov in naslovov botaničnih vrtov in parkov z možnostjo ogleda, seznamov publikacij o kaktusih in drugih sočnicah, urnikov dogodkov, pa tudi do povezav domačih strani ljubiteljev.
Kdo objavlja podatke na internetu? Kdor želi! Kdor ima dostop do računalnikov v omrežju, lahko objavi svojo spletno stran. Na komercialnih omrežjih je potrebno objavo plačati, na raziskovalnih pa je objava večinoma brezplačna, niso pa dovoljena komercialna obvestila in reklame.
Tudi naše društvo ima svojo domačo stran. Zaenkrat je stran še v testiranju in ni dokončno urejena. Na domači strani najdete nekaj o zgodovini društva – naj vas spomnim, bližamo se 30-letnici delovanja, nekaj o podatkov o kaktusih, nekaj podatkov o organih društva in statut društva in vsebina (povzetkih) zadnjega letnika Kaktusi in druge sočnice in prvega letnika Welwitschia. Zelo pomembna je tudi stran o obvestilih društva in o predavanjih, ki jih imamo na društvu.
Iskalniki
Mnogokrat želimo na internetu poiskati neke informacije – ne samo o sočnicah – pa ne vemo kako. Zato obstajajo v internetu posebni servisi, ki jim pravimo Iskalniki. Njihova naloga je, da shranijo vse ključne podatke, ki jih na internetu najdejo. To so veliki računalniki z ogromnimi bazami podatkov, saj podatkov, ki jih morajo shraniti praktično ni konca.
V posebno polje v iskalniku vpišemo ključno besedo. Recimo, da je ta beseda “kaktus”, iskalnik AltaVista je našel 5449 strani s to besedo, Excite pa 692, Yahoo pa le 645. Če nas zanima, omemba besede kaktus in Slovenije na isti strani lahko napišemo “kaktus slovenia”. S tem si zmanjšamo število zadetkov, saj jih Yahoo najde le še 23, Excite pa na iskalni niz “+slovenia + kaktus” le dva zadetka. Na isti iskalni niz najde AltaVista 22 zadetkov.
Naslovi najpomembnejših iskalnikov:
AltaVista - http://www.altavista.com/
Yahoo – http://www.yahoo.com/
Lycos – http://www.lycos.com/
Excite - http://www.excite.com/
Zanimive povezave (linki)
 |
http://www.cactus-mall.com - The Cactus and Succulent Plant Mall je domača stran, kjer najdete skoraj vse o kaktusih in sočnicah, kar je na internetu, |
|
http://www.dpks-drustvo.si – naslov domače strani našega društva, |
|
http://www.cactus-mall.com/ios/index.html – mednarodna organizacija za študij sočnic (International Organization for Sucullent Plant Study), |
|
http://www.cactus-mall.com/exotica/index.html – vrtnarija Exotica iz Erkelenz-Golkrath v Nemčiji, |
|
http://www.cactus-mall.com/mesa/index.html – vrtnarija Mesa Garden iz Belena v ZDA, |
|
http://www.cactus-mall.com/whitestone/index.html – vrtnarija in prodajalna knjig o sočnicah iz Whitstonea v Veliki Britaniji, |
|
http://www.hpl.hp.com/bot/cactus_home – domača stran diskusijske skupine cacti etc, |
|
http://ralph.cs.cf.ac.uk/cacti/fieldno.html – podatkovna baza za terenske številke, |
|
http://www.wcmc.org.uk/CITES/ - seznam ogroženih in zaščitenih rastlin in živali, |
|
http://rcul.uni-lj.si/~bfbotanika/botanica.html - botanika Slovenije, |
|
http://www.uni-lj.si/bfbotanika/vrt1.html - botanični vrt v Ljubljani, |
|
http://www.botany.com - botanična enciklopedija in slovarček, |
|
http://www.utopia.knoware.nl/users/aart/index.html - flora Evrope, |
|
http://www.timberpress.com - vrtnarske knjige, |
|
http://www2.arnes.si/~ljprird - prirodoslovno društvo Slovenije |
Mrežni bonton
Zavedati se moramo, da v svetovnem omrežju nismo sami, zato se moramo ravnati po nekaterih napisanih in nenapisanih pravilih obnašanja. Uporabniki morajo spoštovati avtorske pravice in ne smejo uporabljati programov in datotek (slike, besedila,…) brez dovoljenja avtorja. Uporabniki morajo varovati tajnost podatkov, ki so v lasti drugih uporabnikov omrežja. Druge računalnike lahko uporabljajo le z dovoljenjem lastnika ali skrbnika. Nelegalni poskusi dostopa se smatrajo kot poskus vdora. Svoje uporabniško ime in geslo varujemo in ga ne smemo posojati drugim, ker za posledice zlorabe odgovarjamo sami.
Uporabnik omrežja mora spoštovati pravice drugih v omrežju. Ni dovoljeno nadlegovanje ali motenje souporabnikov interneta. Prav tako je prepovedano pošiljanje raznih verižnih pisem in reklamnih sporočil. Zelo neprijetno za sprejemnika elektronske pošte je, če se mu pošlje pošta z velikimi pripetimi datotekami, zato vedno najprej vprašamo sprejemnika, če je pripravljen tako veliko datoteko sprejeti. Načeloma nikoli ne pošiljamo datotek ali spočil večjih od 50 kB.