Voščenke (Hoya R. BROWN) |
Voščenke so tropske ovijalke ali oleseneli polgrmički, so talne rastline ali pa rastejo kot epifiti na drevesih. Doma so v tropskih in subtropskih področjih Indije, Indonezije, Malezije, Indokine, Kitajske in Avstralije. V rodu je približno tristo vrst. Večina vrst spada med sočnice, imajo bodisi mesnate liste ali stebla in lahko zdržijo nekaj časa brez vode.
Nekatere vrste so sprva talne rastline, kasneje zgubijo stik s podlago in rastejo kot epifiti. Druge rastejo kot rastline s pokončnimi stebli, ko pa se le-ta preveč podaljšajo, rastejo kot ovijalke. Nekatere voščenke imajo olesenela, druge mehka in sočna stebla, nekatere imajo stebla debela, druge tanka.
Listi so dobro razviti in nastopajo v parih. Naslednji par je zasukan za 90°. Listi so pri posameznih vrstah zelo različni, tako po velikosti, teksturi, barvi ali po razporeditvi listnih žil. Najkrajši listi so dolgi le en centimeter, najožji široki le 2 mm, največji listi pa so dolgi in široki 25 cm (Hoya latifolia DON.). Listi so lahko sočni in mesnati ali papirnato tenki. Nekateri listi so posuti s srebrno belimi packami, drugi so enotne zelene barve. Nekatere rastline imajo gladke liste, pri drugih pa so listi pokriti s kratkimi dlačicami.
V listnih pazduhah se tvorijo cvetna stebla, na katerih so cvetovi združeni v kobulasta socvetja. Cvetovi so pet-krpi, kar je značilno za celo družino. Imajo voščen izgled, zato jih tudi imenujemo voščenke. Ginostegij s privenčkom – osrednji del cveta – je običajno drugače obarvan kot venčni listi in je pri nekaterih vrstah poln medičine, tako da je pod cvetočo voščenko običajno kar precej lepljivo. Tudi cvetovi pri posameznih vrstah precej varirajo, tako po velikosti, obliki, kot po barvi. Najmanjši cvetovi imajo približno 3 mm v premeru, največji pa kar 7-8 cm. V socvetju se lahko pojavi tudi do 70 cvetov, pri vrsti H. pauciflora WIGHT. pa je na cvetnem steblu en sam cvet. Cvetovi so lahko gladki in sijoči ali pa poraščeni z dlačicami. Obarvani so lahko čisto belo ali v različnih odtenkih od bele do rožnate, lahko so kremne barve, rumenkasto rožnate, rumene, zelene, škrlatne, rjavo rdeče, rjave ali pa tako temne, da izgledajo črni. Ena vrsta s Filipinov (H. mindorensis SCHLTR.) ima tudi krvavo rdeče cvetove. Po cvetenju cvetov ne obtrgamo, ker pri večini vrst iz istih cvetnih stebel poženejo nova in nova socvetja.
Voščenke so enostavne za vzgojo, če upoštevamo nekaj dejavnikov iz njihovega naravnega okolja. To so toplota, zračna vlaga, svetloba in prepustna prst. Preko rastne sezone potrebujejo dosti vode. Odvečno vodo odcedimo, ker stoječe vlage ne marajo preveč. Občasno jih lahko pognojimo z gnojilom za kaktuse. Ker so voščenke tropske rastline, jih moramo tudi pozimi imeti v ogrevanem prostoru, nekatere vrste so zelo občutljive na mraz in ne prenesejo temperatur pod 15 °C. Pozimi jim privoščimo krajše sušno obdobje, drugače pa jih zelo previdno zalivamo, da se listi ne izsušijo preveč. Glede na to, da rastejo v tropskih gozdovih kot ovijalke, jih ne smemo izpostaviti direktnemu soncu. Precej dobro se počutijo v polsenci. Ne bo jim hudega, če jih postavimo na okno z jutranjim soncem. Voščenke rastejo lepo tudi v temnejšem okolju. Tvorijo lepe temnozelene liste, le cvetijo ne. Torej, če imate lepo voščenko, ki ne cveti, jo prestavite na svetlejše mesto.
V naravi rastejo nekatere voščenke v goratih predelih v apnenčasti zemlji ali pa v podlagi, ki vsebuje granit ali skrilavec. Epifitske vrste imajo zračni substrat, ki se nabere v rogovilah vej – spet druge rastejo v bogati džungelski zemlji. Nekatere od voščenk živijo v simbiozi z mravljami. Listi tvorijo domovanja za mravlje, v zahvalo pa jih mravlje gnojijo. Vendar pa mravelj ni potrebno gojiti, saj voščenke odlično rastejo tudi brez njih. Posadimo jih lahko v propustno mešanico prsti, lahko izberemo kar pripravljeno komercialno prst za orhideje, ki je precej zračna. Če substrat naredimo sami, v njem ne sme manjkati posušeni šotni mah (Sphagnum spp.), lubje rdečega bora in mineralni propustni material (perlit, vermikulit ali plovčev drobir). Dodamo lahko še nekaj komercialne mešanice prsti za sobne rože. Če rastline posadimo v obešanke, moramo paziti še na to, da mešanica ne bo pretežka.
Voščenke lahko gojimo kot vzpenjavke ali pa kot obešanke. Hitrorastoče ovijalke speljemo na špalir ali jih povežemo v lok, obešanke ali počasneje rastoče ovijalke pa lahko posadimo v viseče košarice. Če jih lepo negujemo, nas bodo s svojim lepim cvetjem razveseljevale praktično vso rastno sezono.
Voščenke najlažje razmnožujemo s stebelnimi potaknjenci, lahko pa jih tudi sejemo, vendar je do semen težko priti, pa še hitro izgubijo kaljivost. Rastočo rastlino, najbolje starejši poganjek, odrežemo 1 cm pod listno pazduho, rano zasušimo. Potaknjenec naj ima vsaj nekaj parov listov, tako da naj bo dolg od 10-30 cm, odvisno od gostote listov. Za pomoč pri ukoreninjenju lahko uporabimo tudi rastne hormone. Potaknjence podtaknemo v šoto tako, da je listna pazduha pokrita in lonček pokrijemo s polivinilasto vrečko. Visoka zračna vlaga pod vrečko običajno zelo pospeši razvoj korenin, ki se razvijejo v listni pazduhi.
Od škodljivcev so verjetno najbolj zoprne voskaste uši, na nekateri bolj nežnih voščenkah pa se rade pojavijo tudi rdeči pajek ali druge pršice. V primeru manjšega napada voskastih uši jih lahko odstranimo s čopičem in etilnim alkoholom, če pa smo prepozni, pa je najbolje, da jih zalijemo s sistemičnim insekticidom.
Najbolj znana voščenka pri nas je navadna voščenka (Hoya carnosa R. BROWN). Doma je na Kitajskem, Japonskem in v Avstraliji. Je hitrorastoča plezalka. Njena polcentimeterska stebla lahko zrastejo tudi do 6 m v dolžino. Rastlina potrebuje za rast oporo, zato jo privežemo v špalir ali lok. Navadna voščenka ima temno zelene mesnate jajčaste liste, ki so dolgi do 11 cm in široki do 5 cm. Običajno so v listih svetle pike bele ali bledorumene barve. Cvetovi so razporejeni v kroglo, v kateri je lahko tudi do 30 cvetov. Venčni listi so bele do bledorožnate barve in veliki do 18 mm, sredina cveta z notranjim privenčkom je rdeča. Cvetovi prijetno dišijo in so polni medečine.
V naših cvetličarnah lahko kupimo tudi precej kultivarjev. Hoya carnosa 'Tricolor' ima liste zeleno-rumeno-rožnate pisane liste. Cvetovi so podobni navadni voščenki, le korola je rožnata in privenček rožnato rdeč. Podobna ji je H. carnosa 'Melanie', le da ima manjše liste, pa tudi rožnate barve v listih ni opaziti. H. carnosa 'Variegata' ima zelene liste obrobljene z belo rumenim ali rožnatim robom. Cvetovi so bolj rožnati, kot pri navadni voščenki. H. carnosa 'Marginata' ima liste rumene barve z zelenim robom. Cvetovi so enaki kot pri navadni voščenki.
H. carnosa var. compacta, v novejših zapisih pa kar H. compacta BURTON, je primerna za viseče košarice. Raste precej počasi, stebla so krajša, precej bolj kompaktna, listi so precej manjši kot pri navadni voščenki in stisnjeni. Tudi socvetja so manjša, barva cvetov pa ne odstopa. H. compacta 'Exotica' je variegatna različica z rumeno-zelenimi stisnjenimi listi in rožnatimi cvetovi.
Zelo pogosta je tudi lepa voščenka (Hoya bella HOOK., Hoya lanceolata subsp. bella (HOOK.) KENT), ki je doma v Burmi, Indiji in Maleziji. Ima kratka stebla dolga do 1 m in debela 2-3 mm. Listi so mesnati, suličaste oblike, dolgi do 6 cm in široki do 1,5 cm. So svetlo zelene oziroma bledo zelene barve. Cvetovi so voskasti, veliki do 13 mm. Korola je svetlečo bele barve, privenček (sredina cveta) pa temno rožnate do škrlatne barve. Razporejeni so v socvetja, v katerih je 5-10 cvetov. Ker lepa voščenka ni ovijalka, je primerna za viseče košarice.
Naslednja voščenka, ki je občasno na prodajnih policah naših cvetličarn, je južna ali pa kar avstralska voščenka (Hoya australis R. BR. EX TRAIL). Doma je v severnih tropskih predelih Avstralije, najdemo pa jo tudi na Novi Gvineji in Maleziji. To je hitro rastoča ovijalka, ki požene nekaj metrov dolga in nekaj milimetrov debela stebla. Ima temno zelene, svetleče jajčaste liste, ki so dolgi do 15 in široki do 12 cm. Cvetna stebla poženejo v listnih pazduhah, iz njih pa kroglasta socvetja, na katerih je 10-25 cvetov, ki imajo do 17 mm v premeru. Venčni listi in privenček so kremne barve, rdeča je le baza korole.
Dolgolistna voščenka (Hoya longifolia WALL.) ima, kot ime pove, do 13 cm dolge in do 2 cm široke suličaste liste temno zelene barve. Je več metrov dolga ovijalka, ki je doma v tropskih pobočij Himalaje v Indiji. 5-12 cvetov je združenih v ohlapne kobule. Beli cvetovi so veliki do 17 mm. Tudi privenček je bel, le osrednji del cveta je rdečkast.
Črtasta voščenka (Hoya linearis WALL.), ki raste v indijskem himalajskem področju, se na prvi pogled precej razlikuje od sorodnikov. Njena nekaj metrov dolga stebla se povešajo z visoke podlage. Tudi listi niso prav nič podobni voščenkam. Listi so mesnati, sivo zelene barve, v prečnem prerezu okrogli ali rahlo ovalni, debeli le pol centimetra, dolgi pa do 5 cm. Na otip so žametasti. V kobulastem socvetju je 10 do 15 belih cvetov, ki imajo le 7 mm v premeru. Zelo primerna je za gojenje v visečih košaricah. Preveč vode povzroča gnitje korenin, le-te pa so občutljive tudi na presušitev. Cveti jeseni, običajno pa se pojavijo in odprejo vsa socvetja naenkrat. Ta rastlina je dokaj pogosta v naših cvetličarnah.
Dvokrpa voščenka (Hoya bilobata SCHLECHTER) je več metrov dolga ovijalka s tankimi stebli, ki je doma na Filipinih. Sočni listi so eliptični ali jajčasti, poldrugi centimeter široki in dobra dva centimetra dolgi. So temno zelene barve. V socvetju je 10-40 4 milimetrskih cvetov temno rožnate ali škrlatne barve. Privenček je bledo rožnat. Cvetni listi so zraščeni po celi dolžini in se zavihajo navzven.
Srčasta voščenka (Hoya kerrii CRAIB) je iz Tajske in je lahko razpoznavna, saj so njeni temno zeleni listi srčaste oblike. Listni pecelj je na najožjem delu 9 cm dolgega in 8 cm širokega lista. Je ovijalka z nekajmetrskimi stebli. V kobulastem socvetju je 10-20 kremnih, 8 milimetrskih cvetov z temno rjavim privenčkom.
Zelena voščenka (Hoya serpens HOOK. F.) je pobešanka s tankimi do enega metra dolgimi stebli. Travnato zeleni drobni mesnati listi so jajčasti do okrogli in so dolgi malo manj kot 2 cm. V kobulastem socvetju je 1-20 cvetov, ki imajo 15 mm premera. So kremno zelene barve. Cvetni listi so poraščeni z drobnimi papilami (bradavicam), tako da cvet izgleda žametast. Tudi privenček je svetlo zelene barve. Ko rastlina cveti, jo je zelo lahko ločiti od ostalih voščenk.
Hoya kentiana C. M. BURTON je ovijalka s Filipinov. Ima temno zelene suličaste podolgovate liste, dolge do 12 in široke 2 cm. Listi so rjavo obrobljeni. V kobulastem socvetju je 8-30 rdečih do škrlatnordečih cvetov, ki imajo 5 mm v premeru. Cvetni listi so zraščeni po celi dolžini in zavihani navzven. Privenček je enako obarvan kot korola. Zelo podobna ji je tudi ozkolistna voščenka (Hoya angustifolia), le da so listi črno obrobljeni.
Hoya obscura ELMER EX C. M. BURTON iz Filipinov je ovijalka z nekajmetrskimi stebli in jajčastimi zelenimi in zlato rjavimi gladkimi, do 10 cm dolgimi in do 4 cm širokimi listi. V socvetju je do 30 cvetov, ki so kroglasto razporejeni. Svetlo rožnati cvetovi, ki imajo do 8 mm v premeru, so pokriti s kratkimi izrastki (papilami). Venčni listi so močno zaviti nazaj (refleksni). Privenček je oranžno obarvan.
Hoya pubicalyx MERR., prav tako s Filipinov, je zelo spremenljiva ovijalka. Ima nekaj metrov dolga stebla s suličastimi do 14 cm dolgimi in do 5 cm širokimi listi, ki so posuti s srebrnimi packami. V socvetju je do 40 cvetov s premerom do 19 mm. Cvetovi so zelo različno obarvani. Lahko so rožnati, škrlatni, rdeči ali skoraj črni. Privenček je kremno rožnate do rožnato škrlatne barve.
Hoya diversifolia BLUME je ovijalka z Jave. Listi so ovalni do jajčasto suličasti, dolgi do 13 cm in široki do 5 cm. V socvetju je 10-25 rožnatih cvetov, ki široki do 13 mm in pokriti s papilami. Privenček je malo temnejše rožnato rdeče barve.
Hoya nummularioides CONSTANTIN je doma z Indokine, kjer raste kot ovijalka z več metrov dolgimi stebli. Do 3 cm dolgi in 2 cm široki listi so suličasto jajčasti, usnjati in pokriti z drobnimi dlačicami. So zelenkasto rdečkaste barve. V socvetju je 15-25 drobnih (5-6 mm) belo rožnatih cvetov z rožnatim središčem.
Rod je uvedel škotski botanik Robert Brown leta 1810. Voščenke je poimenoval v čast svojega prijatelja in botanika Thomasa Hoya, ki je bil vrtnar pri vojvodi Northumberlandskemu, v tistem času znanemu zbiralcu redkih tropskih rastlin.
Vse opisane voščenke imam v svoji zbirki. Nekaj jih je že cvetelo, nekaj pa je nedavno ukoreninjenih potaknjencev. Nekaj rastlin sem kupil pri nas, izbira je običajno precej omejena. Precej večja izbira je seveda v tujini pri specializiranih gojiteljih. Neukoreninjeni potaknjenci se lahko naročijo po pošti za približno 5 DEM na kos. Cene novejših in redkejših vrst pa se gibljejo tudi do 100 USD.
Vse nadaljnje informacije o rastlinah lahko dobite pri avtorju članka.
Specializirane vrtnarije, ki prodajajo voščenke:
 |
Kakteen Haage |
|
Uhlig Kakteen |
|
Paul Shirley |
Nekaj spletnih strani, ki so posvečene voščenkam:
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Naslovi elektronskih debatnih list na temo voščenk:
|
|
|
|
|
|
30-12-2000