Prve rastline, ki sem jih cepil, so bili kaktusi. Na začetku sem cepil večje primerke na močne podlage, kasneje pa tudi manjše kaktuse. Ko danes razmišljam o tedanjem početju, je enostavneje cepiti manjše rastline, ker se lepše sprimejo s podlago, pa še lažje je narediti raven rez. Naslednji izziv je bil cepljenje sejančkov, običajno na potaknjence ježevca (Echinopsis). Imel sem kar dober uspeh, saj mi je uspelo cepiti tudi nekaj desetink milimetra velike sejančke miniatur Aztekium ritteri ali Strombocactus disciformis.

Pred nekaj leti sem začel intenzivno gojiti stapelijevke in ostale svilnovke. Pojavile so se težave s prezimovanjem nekaterih vrst (Tavaresia spp., Hoodia spp., Larryleachia (Trichocaulon) spp., …), pa tudi črna gniloba je včasih med rastno sezono vzela svoj davek. Nekatere rastline se izredno težko ukoreninijo ali pa se sploh ne (Hoodia spp., Quaqua mamillaris). V takih primerih za vegetativno razmnoževanje ostane samo cepljenje.

Sejančki stapelijevk so v prvih tednih precej občutljivi. Ker se semena težko dobijo in še tedaj le v manjših količinah kot semena kaktusov ali ostalih sočnic, je izguba sejanca zelo boleča. Zato sem začel razmišljati o možnostih cepljenja mladih in občutljivih rastlinic.

Podlage

Preden začnemo s cepljenjem, si moramo pripraviti ustrezne podlage. Najboljša podlaga za cepljenje so gomoljčki Woodove ceropegije (Ceropegia linearis ssp. woodii). Verjetno bi bili uporabni tudi gomoljčki drugih ceropegij, vendar jih je teže razmnoževati. Poleg gomoljčkov uporabljam tudi močne stebelne potaknjence orjaške stapelije (Stapelia gigantea). Drugi gojitelji uporabljajo tudi druge stapelijevke, ki pa jih sam še nisem preizkusil: Echidnopsis cereiformis [1], E. dammanniana [5], Huernia schneideriana [1], H. macrocarpa hybrid [1], ×Luckhoffia beukmanii [1, 6], Tromotriche hybrid [1], Caralluma burchardii [3], C. joannis [3], C. speciosa [6], Pachcymbium carnosum [3], Stapelia grandiflora [3], Ceropegia sandersoni [4], C. rendalli [6]. Kot vidite je nabor različnih podlag zelo odvisen od avtorja, skoraj povsod pa se pojavljata tudi najprej omenjeni C. linearis ssp. woodii in S. gigantea.

Pri stebelnih podlagah izbiramo vrste, ki so zelo odporne proti raznim glivičnim boleznim in proti črni gnilobi, ki je bakterijska bolezen. Seveda nam podlage odpornih vrst, ki se ne ukoreninijo rade ali pa slabo rastejo, ne pomagajo dosti.

Stranska stebla rastlin, ki jih bomo uporabili za podlago, odrežemo ali odtrgamo na najožjem delu, dobro jih zasušimo in podtaknemo v substrat. Najbolje, da jih podtaknemo direktno v lončke¹, da rastline po ukoreninjenju ne presajamo in obremenjujemo. Pri stapeliji korenine zelo hitro poženejo, če že poprej niso razvite. Po ukoreninjenju rastline redno zalivamo, ker pridejo v poštev samo močna in dobro napita stebla.

Tudi priprava gomoljev ceropegije je enostavna. Stebla položimo v substrat, delno jih lahko zasujemo. Na stičišču stebla in para listov se začno tvoriti mali gomoljčki. Zabojčke s potaknjenci postavimo v polsenco ali senco, ker se rastline na polnem soncu ne počutijo prav dobro. Nič ni narobe, če rastline pogosto zalivamo. Ko se začno tvoriti gomoljčki in koreninice, jih tudi občasno pognojimo. Nekje sem slišal ali prebral, da se gomolji najbolj odebelijo, če so popolnoma pokriti s substratom. Ko so gomoljčki debeli približno en centimeter jih lahko presadimo v lončke. Debelejše gomoljčke, ki so že prikladni za cepljenje, posadimo tako, da gleda gomolj čez rob lončka, da pri cepljenju vrh gomolja lahko odrežemo. Manjše gomolje zasujemo s peskom in počakamo, da se odebelijo. Rastline še nekaj časa pustimo pri miru, da se dobro ukoreninijo..

Ker lahko pričakujemo določene izgube prav pozimi, imamo za tak primer vedno pripravljenih nekaj različnih podlag. Le-te prenesemo na toplo in jih z zalivanjem vzdržujemo v rasti.

Cepljenje

Preden začnemo s cepljenjem, pripravimo podlage, rastline, ki jih bomo cepili in seveda tudi ustrezno orodje. Podlage morajo biti dobro namočene, zato jih kakšen dan pred cepljenjem zalijemo. Pri cepljenju je najvažnejši oster nož ali pa britvica. Potrebovali bomo tudi alkohol (uporabljam etilni alkohol) za razkuževanje orodja, pa tudi kakšen kosem vate pride prav. Za pričvrstitev cepiča na podlago uporabljam elastike ali pa obtežilne steklene ploščice.

Cepljenje odraslih rastlin

Stebla odraslih rastlin običajno cepim na gomolje ceropegij. Podlago najprej očistim in iztresem odvečni substrat. Gomoljček nato obrišem z vato, pomočeno v alkoholu. Na ta način odstranim ostanke substrata s površine gomolja, verjetno pa uničim tudi marsikatero bolezensko klico. S čistim, razkuženim in ostrim nožem ali britvico (nikoli ne uporabljam »OLFA« noža, ker je površina zaradi lomljenja narezana in ga je zaradi tega težko očistiti) odrežem vrh gomolja. Stebla ceropegije lahko pustimo, da pomagajo pri prehranjevanju podlage. Rez mora biti raven in gladek, zato ga opravimo z enim samim potegom. Rana mora biti le malo večja kot je cepljenček, da podlaga ne izgubi preveč soka.

Tudi cepič primerno obdelamo. Lahko ga tudi razkužimo. Z enim potegom naredimo raven in gladek rez in cepič postavimo na podlago. Pri cepljenju na gomolj ni treba paziti, da je prevodni snop cepiča na pravem mestu, ker gomolj le-tega nima, ampak ga lahko postavimo kamorkoli na odrezani del podlage.

Najenostavneje je cepljenje kratkih stebel, dolgih približno en centimeter, ker jih lahko pričvrstimo z gumijasto elastiko. Za daljša stebla je postopek težavnejši, ker je cepič zelo nestabilen. K sreči sem v glasilu IAS² Asklepios [2] našel zelo dobro rešitev tudi za daljša stebla. Po steblu zakrivimo mehko žico, debelo približno milimeter, napravimo kavelj za pričvrstitev gumijaste elastike, pritisnemo steblo z žico na podlago in učvrstimo z gumico preko žice.

Cepljeno rastlino postavimo v senco, da se dobro prime in rana podlage zasuši. Po nekaj dneh (običajno zadostujeta že dva) lahko odstranimo gumice. Če cepimo daljše cepiče s pomočjo žice, jo moramo zelo previdno odstraniti. Nekaj dni še pustimo rastlino čimbolj pri miru, da se cepič učvrsti.

Rastline lahko cepimo tudi na druge podlage. Enkrat sem odraslo rastlino Larryleachia (Trichocaulon) picta cepil na steblo orjaške stapelije (Stapelia gigantea), ker pač pozimi nisem imel druge ustrezne podlage, primerek pa mi je napadla črna gniloba. Cepič se je zelo dobro prijel, hitro rasel, pa tudi podlaga se je še precej odebelila.

Pri cepljenju na stebla stapelijevk (seznam vseh uporabljenih podlag je naštet zgoraj) lahko stebla razkužimo z vato, namočeno v alkohol. S sterilnim ostrim rezilom z enim samim rezom odrežemo steblo. Porežemo (ošilimo) robove podlage (podobno kot pri kaktusih). Podobno pripravimo in odrežemo tudi cepič. Cepič pritisnemo na podlago tako, da se prevodna snopa čimbolj prekrivata. Cepič učvrstimo z gumico ali obtežimo na kakšen drug način.

Cepljeno rastlino za nekaj dni postavimo v senco. Med tem časom skrbimo za zadostno količino vode, da se cepič dobro sprime s podlago. Nekateri avtorji omenjajo, da so stebla stapelije primerna le za začasno cepljenje, ker glavno steblo sčasoma propade, ukoreninjena stranska stebla pa rastejo naprej.

Cepljenje daljših stebel na gomolj Woodowe ceropegije

Cepljenje sejančkov

Sejančki stapelijevk so lahko precej občutljivi, zlasti tistih vrst, od katerih imamo samo dva ali tri primerke³. Zato je izguba ene take rastline že kar kritična. Sejančke, ki se razvijajo v toplem in precej vlažnem okolju, rada napade tudi črna gniloba. Ker običajno povzroči propad rastline, sem začel razmišljati o reševanju obolelih sejančkov. Cepljenje na gomolj ni primerno, ker so sejančki precej drobni in podolgovati. Prav tako tudi klasično cepljenje na stebelne stapelijevke ne pride v poštev. Po krajšem razmišljanju sem se odločil za cepljenje v precep. Nekaj podobnih izkušenj sem že imel, ker sem cepil členke božičnega kaktusa (Schlumbergera truncata) na podlago Harrisia sp.

Za podlago običajno vzamem dobro ukoreninjena stebla orjaške stapelije (Stapelia gigantea). Vrh stebla najprej razkužimo in ga nato na višini 2-3 mm pod vrhom odrežemo z ostrim rezilom (a). Nato po dolžini stebla zarežemo v klin slab centimeter globoko (b).

Cepič odrežemo najprej prečno (a). Če je sejanček okužen s črno gnilobo, moramo odrezati toliko tkiva, da v prevodnem snopiču ni več značilnih črnih pik. Nato cepič priostrimo po ožjem delu (b). Pri rezanju cepiča uporabljamo zelo ostro razkuženo britvico, da ne poškodujemo nežnega tkiva sejančka. Cepič vstavimo v precep tako, da se vsaj del prevodnega snopa cepiča in podlage prekrivata. Lahko ga učvrstimo z gumico, kljukico za obešanje perila ali na kak drug način, ni pa nujno potrebno, ker je cepič v precepu precej stabilen. Cepljeno rastlino postavimo v senco in počakamo nekaj dni, da se cepič sprime s podlago. Če je rastlina dobro prijeta na podlago, zelo hitro raste naprej. Ko so stranska stebla dosti velika, jih lahko porežemo in podtaknemo v substrat.

Vendar pa cepljenje v vseh primerih ne uspe najbolje. Včasih cepljenček raste prav počasi, lahko bi rekli, da celo životari. Če smo neučakani, lahko rastlino takoj precepimo. Sam počakam, da rastlina postane bolj čvrsta, šele nato jo precepim.

Na tak način sem uspešno cepil in rešil sejančke rodov Ceropegia, Huernia, Stapelia, Duvalia, Orbeopsis, Hoodia, Larryleachia (Lavrania, Trichocaulon), Caralluma, Angolluma, pa še kakšnega, ki pa se ga trenutno ne spomnim.

Na isti način lahko cepimo tudi zelo šibka stranska stebla odraslih rastlin, uspeh pa je kar vzpodbuden.

Cepljenje sejančkov v precep

Zaključek

Cepimo lahko zaradi tega, da občutljive rastlinice preživijo prve tedne rasti, ki so običajno najbolj kritični ali pa, da občutljivim odraslim rastlinam priskrbimo bolj odporno podlago. Cepljene rastline, zlasti tiste, ki jih cepimo na stebelne potaknjence, ne izgledajo najlepše. Če nas to moti, lahko dobro razvite rastline kasneje snamemo s podlage in jih ukoreninimo, lahko pa glavni poganjek pustimo kot matičnjak in potrgamo ali odrežemo ter ukoreninimo stranska stebla.

Če je rastlina cepljena na gomolj ceropegije, lahko cepljeno mesto zasujemo s peskom. Navzven rastlina izgleda, kot bi bila na svojih koreninah, zato iz estetskih razlogov podlaga ne moti. V tem primeru pa se moramo paziti le, da se na cepljenem mestu ne zadržuje voda. Sčasoma se lahko zgodi, da požene rastlina ob gomolju še svoje korenine.

Zahvala

Najlepše se zahvaljujem Matiju Strliču, ki je članek zelo natančno pregledal in ga prevedel v angleščino..

Opombe: