Pred nekaj leti sem, ne vem v kateri knjigi ali reviji, videl rebucijo s cvetovi nežno rožnate barve. Bila je Rebutia kariusiana. Všeč mi je bila na prvi pogled in takoj sem jo uvrstil na svoj spisek želja. Kasneje sem naročil seme pri Köhres-u in kot običajno je kalivost kupljenih semen rebucij zelo slaba. Edini primerek, ki mi je vzkalil, sem po daljšem premišljanju pogumno cepil na Echinopsis. Rastlinica se je začela lepo razvijati in rasti, čeprav sem jo gojil kot bonsai.

Rebutia kariusiana je kroglasta pritlikava rastlina s premerom do 5 cm. Povrhnjica je listnato zelene barve. Moja rastlina je na odprtem soncu začela bledeti, zato sem jo raje prestavil pod mizo v senco, kjer je spet dobila pravo zeleno barvo. Iz edinega primerka, ki ga imam, ne morem sklepati, ali ji odgovarja sončni prostor ali polsenca, zato o tem kdaj drugič, ko bom imel več primerkov.

Rebra kaktusa so kot pri vseh rebucijah spiralasto razvrščena in spremenjena v bradavičaste vrste. Areole so v pet milimetrskih razmikih. Iz njih izrašča 8-10 obrobnih in 3-4 osrednje ščetinaste bodice, ki so dolge od 3-6 mm. Vse bodice so svetlo rjave do bele barve, sprva pa še nekoliko svetlejše

V drugem letu sem zgodaj spomladi na rastlini opazil koničast popek svetlo zelene barve. Težko sem čakal, da se je odprl. Cvet je bil prav take barve, kot sem ga pričakoval. Nežno flamingasto rožnate barve, dolg približno 4 cm in širok 2,5 cm. Cvetni listi imajo na zunanji strani zelenkaste osrednje črte. Ovarij je bledo do olivno zelene barve. Cvet je samosterilen, zato nisem uspel priti do semena. Moral bom ponovno poizkusiti srečo pri Köhresu. Plodovi so rumeno zelene barve, semena pa sijoča črna.

Rebutia kariusiana je doma v severni Argentini v pokrajini Salta. Opisal jo je Wessner leta 1963, poimenoval pa po dr. Kariusu. Po novi razvrstitvi - zmanjšanju števila veljavnih vrst (CITES) je Rebutia kariusiana uvrščena v Rebutia minuscula skupaj še z nekaterimi do zdaj samostojnimi vrstami (R. violaciflora, R. carminea, R. fabrisii, R. senilis). Nekaj časa bo na mojem primerku še vedno stara etiketa, dokler ne bo kdo naredil dobre in sprejemljive revizije rodu Rebutia.

Haage, Walther (1983): Kakteen von A bis Z, Neuman Verlag Leibzig.