NOVOSTI IZ SVETA KAKTEJ IN SUKULENT |
Tokrat v rubriki prvič predstavljam novosti, ki pripadajo “drugim” sukulentam. To so trije novi predstavniki stapelijevk (Asclepiadaceae) z juga arabskega polotoka in bližnjega arhipelaga Socotra, kjer je januarja 1990 zbral precej botaničnega materiala G. A. Miller iz Royal Botanical Garden iz Edinburgha. V apnenčastem hribovju Jabal Ma’lih je našel dve vrsti iz rodu Echidnopsis. Leto kasneje sta obe vrsti v zbirki zacveteli. Konzerviran material je poslal tudi Johnu Lavranusu, ki je obe vrsti tudi opisal.
Septembra 1976 sta dr. Len Newton s kenijske univerze v Nairobiju in John Lavranos s Portugalske na terenskem delu na jugu arabskega polotoka zbrala veliko rastlin iz rodu Huernia. Med njimi je bila tudi do takrat neznana vrsta z ljubkimi rožnatimi cvetovi.
Huernia rosea NEWTON & LAVRANOS
Rastlina ima obliko majhnega grmička s pokončnimi ali ležečimi petorobnimi zelenimi stebli z izrazitimi “zobmi”. Cvetovi izraščajo v spodnjem delu stebel v skupinah po tri, odpirajo se pa zaporedno. Pecelj je rožnate barve, dolg 7 mm. Cvetna čaša je pet-krpa. Čašni listi so ozki, šilasti in rožnato obarvani. Cvetni venec ali korola (corolla) je zvončaste oblike s premerom do 30 mm. Cvetna cev je mesnata, dolga in široka 10 mm. Venčni listi (krpe korole1) so trikotne, razprte, dolge do 10 mm. V bazi so široke, končajo se pa zelo ostro. Vmesne krpice so zelo kratke. Korola je rožnate barve, notranja površina je pokrita s svetlimi bradavicami (papilami).
 |
Huernia rosea narisala Marija Prelec |
Krpe zunanje korone ali kronce so razprti v bazi cvetne cevi in sledijo njeni ukrivljenosti. So rožnate barve in pokriti z neznatnimi rdečkastimi dlačicami. Krpe notranje korone so sprva dvignjeni in nato hrbtno vbočeni. So svetlo rumene barve.
Huernia rosea je bila odkrita v Jemenu ob cesti 60 km od Sane proti Hodeidi na nadmorski višini 1500 do 2000 m. Kolekcijska številka je LAV. & NEWT. 13071. Ime je izbrano po čudoviti rožnati barvi cvetov.
Najbližja sorodnika novoopisane huernije sta Huernia hadhramautica LAVRANOS in Huernia arabica N. E. BROWN iz serije Asparae iz južne Arabije. Podobne so si po zvončastih, drobno grbastih korolah in po zgradbi korone. Primerjave so prikazane v tabeli.
|
|
Huernia arabica |
Huernia hadhramautica |
Huernia rosea |
|
steblo |
4 rebra, 25 - 90 mm dolga |
5 reber, 40 - 60 mm dolga, 22 mm debela |
5 reber, nazobčanost razločna |
|
korola |
čašasta oblika, 14 mm premer, zunaj rahlo hrapava, znotraj bradavičasta, rjavkasto rdeča do črno škrlatna, v cevi gladka |
zvončasta oblika, 25 mm premer, zunaj rožnato kremne barve, drobno bradavičasta, znotraj temno kostanjeva (temno škrlatno rdeča), rožnata v bazi cevi |
zvončasta oblika, 25 - 30 mm premer, znotraj in zunaj rožnata, zunaj neznatne bradavice, znotraj bradavičasta |
|
krpe korole |
5 mm dolge |
širše kot daljše |
10 mm dolge in široke v bazi, ostra konica, vmesni kraki zelo kratki |
|
zunanja korona |
kraki 1 mm dolgi in 1,5 mm široki |
5 mm premer, kraki vzbočeni (konveksni) |
kraki 2,5 mm dolg in 2 mm široki, rožnati, poraščeni z rdečimi dlačicami |
|
notranja korona |
kraki krajši od 1 mm, pokončni |
izbočeni v bazi, nad centrom se zbližajo |
kraki 1,5 mm dolgi, 1 mm široki, hrbtno izbočeni, rumeni |
Echidnopsis socotrana LAVRANOS
Stebla so pokončna, šestrobna, dolga od 30-70 mm, s premerom 6-10 mm. So svetlo zelene barve. Listi so deltoidni, zelo majhni, temno zelene barve. Zelo zgodaj se posušijo in odpadejo. Cvetovi se tvorijo v zgornjem delu stebla. Rastejo posamično ali v parih, odpirajo se pa zaporedno. Cvetni pecelj je zelo kratek, saj je dolg komaj 1 mm. Čašni listi so deltoidni in dolgi le 1,5 mm. Korola je zvončaste oblike s premerom 5 mm. Je gola in obarvana rumeno. Cev cvetnega ogrinjala je plitka. Venčni listi so dvignjeni, deltoidne oblike z upognjenimi robovi, dolgi in široki do 3 mm.
Korona je peterokotna, premera 3 mm. Je temno rdečerjave barve. Notranja korona je trakasto oblikovana, gola in živo rumeno obarvana.
| Echidnopsis socotrana narisala Marija Prelec |
 |
Rastlino (Miller 10139) je odkril A. G. Miller na otoku Socotra v Indijskem oceanu (južno od arabskega polotoka in vzhodno od somalske obale) v apnenčastem hribovju Jabal Ma’lih 20 km od obalne vasi Qualansiyah. Ime je izbrano po najdišču.
Echidnopsis socotrana je podobna rastlinama Echidnopsis scutellata (DEFLERS) A. BERGER iz Jemena in Echidnopsis nubica N. E. BROWN iz Sudana po obliki cvetov in stebel, vendar se od obeh razlikuje po številu reber. Cvetovi so manjši kot pri Echidnopsis scutellata in večji kot pri Echidnopsis nubica. Prav tako se od obeh bistveno razlikuje po obliki korone.
Echidnopsis milleri LAVRANOS
Stebla so šestreberna, pokončna ali ležeča na tleh, dolga od 30-80 mm in 6-10 mm debela. So zelo temno zelene skoraj črno zelene barve. Grbe (bradavice) so bolj dolge kot široke. Listi so majhni jajčasto deltoidni, odpadejo zgodaj. Cvetovi ponavadi izraščajo na spodnji strani stebel, peclji so dolgi do 1 mm, čašni listi so majhni, dolgi do 1 mm. Korola je gola, na zunanji strani zelenkaste, na notranji pa rožnate barve. Premer cvetnega odevala je 10-12 mm. Cvetna cev je plitka, globoka do 2 mm. Venčni krpi so sprva odprti, nato rahlo dvignjeni, deltoidne oblike, dolgi in široki 4 mm.
Korona je peterokotna, čašaste oblike, 4,5 mm premera. Je bele barve, razen konice notranje korone, ki so rožnate barve in obrnjene navzgor, kjer se stikajo, na koncu pa se razhajajo.
 |
Echidnopsis millerii narisala Marija Prelec |
