|
||||||||||||||||||||||||||
Echinocereus waldeisii HAUGGDieter Waldeis je leta 1988 na mejnem območju med mehiškima zveznima državama San Luis Potosi in Tamaulipas našel novo “vrsto” iz ne več veljavnega rodu Wilcoxia, oziroma po novem rodu Echinocereus. Nova vrsta je zelo podobna Echinocereusu poselgeri Lemaire, razlikuje se pa po rumeni barvi cvetov, zato se ne bi začudil, če bi kaktus uvrstili kot podvrsto ali variacijo v Echinocereus poselgeri. Kaktus raste kot razvejan majhen grmiček s pokončnimi stebli, ki so visoki do 50 cm. Gomoljaste korenine so valjaste, do 10 cm dolge in do 3 cm široke. Iz brstne osnove izrašča več korenin. Steblo ima 8 reber. Iz areol, ki so razmaknjene 8 mm, izrašča 20 do 27 belih obrobnih bodic, s temnosivimi konicami in 6 do 10 sivih do rjavih osrednjih bodic. Vse bodice so dolge do 8 mm.
Cvet požene v področju temena stebla. Ko je odprt, je širok do 3,5 cm. Zunanji cvetni listi so zelenkasti z rjavkasto sredinsko črto, notranji cvetni listi so kremnorumene do zelenkastorumene barve. Prašniki imajo žvepleno rumeno prašnično vrečko in prašnično nit kremne barve. Brazda pestiča je, kot smo pri ehinocereusih vajeni, smaragdnozelene barve. Plod je sočen, okrogle do ovalne oblike, dolg do 2,5 cm in 2 cm širok. Je olivno zelene barve in poraščen z bodicami, ki pri zrelem plodu odpadejo. Semena so črna, grbasta. Kot sem že omenil v uvodu, je nahajališče kaktusa v Mehiki, v mejnem območju držav San Luis Potosi in Tamaulipas, kjer raste skrit pod grmičevjem v peščenih naplavinah. Odkril ga je leta 1988 D. Waldeis, opisal pa Erich Haugg v prvi letošnji številki KUASa. Poimenoval ga je v čast odkritelju. Razlike novoopisane rastline in najbližjega sorodnika Echinocereusa poselgeri so predstavljeni v tabeli.
|
|
Haugg, Erich (1994): Echinocereus waldeisii - eine neue Art aus San Luis Potosi, Mexico; Kakteen und andere sukkulenten, 45 (1), str.: 6-7, |
|
|
Hunt, D. (1992): CITES Cactaceae Checklist, RBG Kew |
20-03-2000