CVETOVI, KI NE DIŠIJO

Brachystelma R. BROWN

Brachystelma je predstavnik družine Asclepiadaceae s podzemnim gomoljem, v katerem se nabira potrebna hrana za dolga sušna obdobja. V rodu je v tem trenutku približno 120 vrst. Rod je razširjen od južne do vzhodne Afrike.

Kot sem že omenil na začetku, imajo rastline večji podzemni gomolj, ki je okrogel, večinoma sploščen. Iz rahlo poglobljenega temena izrašča kratko primarno steblo iz katerega izvirajo številna tanka stebla (cvetni peclji), ki so lahko plazeča ali pa rastejo navzgor. Stebla po dozorenju plodov odmrejo in odpadejo, v naslednji sezoni pa se obnovijo. Cvetovi rastejo posamezno ali v socvetjih, pogosto v kobulih.

Gojenje rastline je podobno kot pri ostalih gomoljastih listopadnih sukulentah. V zimskem času morajo biti v mirovanju v brezlistnem stanju. Gomolji pri gojenih rastlinah naj bodo deloma odkriti, saj tako preprečimo poškodbe, ki bi nastale zaradi prekomernega zalivanja, čeprav so v naravi popolnoma skriti v zemlji. Prvo rastlino iz rodu Brachystelma je opisal leta 1822 R. Brown v Bot. Mag. T. 2343. To je bila Brachystelma tuberosum.

Najbolj znana predstavnica rodu je Brachystelma barberiae HARV. EX HOOK. Rastlina ima do 20 cm velik gomolj, ki je v temenu rahlo poglobljen. Iz temena raste do 10 cm dolgo debelo steblo, na katerem se v brezlistnem stanju pojavi cvetni kobul. Cvetovi so zgrajeni podobno kot pri sorodnem rodu Ceropegia. Cvetni venec je skledaste oblike, temne črno-vijoličaste, v osnovi malo svetlejše barve. Venčne krpice so v konicah zrasle med seboj, tako da tvorijo pet “oken”, skozi katera vstopajo in izstopajo opraševalci. Grenko-kisli smrdeči ali dišeči vonj cvetov odstopa od vonja ostalih predstavnikov rodu.

Brachystelma pulchellum (HARV.) SCHLTR. (=Micraster pulchellum HARV.) iz Transvaala ima gomolj okroglaste do kegljaste oblike, dolg do 7 cm in debel do 5 cm. Stebla so plazeča in razvejana, dolga do 10 cm in poraščena s škrlatno rdečimi kodrastimi dlačicami. Listi so mesnati, jajčaste oblike in rastejo v parih. Zgornja stran listov je škrlatno zelene barve, robovi pa so poraščeni z dlačicami. Cvetovi so posamezni, venec je škrlatno kostanjeve rjave barve, znotraj gol, zunaj pa pokrit s finimi bradavicami.

Brachystelma barberiae narisala Marija Prelec

V času cvetenja s svojim močnim vonjem po mrhovini opozarja nase Brachystelma foetidum SCHLTR. iz južnega Natala. Kljub neprijetnemu vonju je to zelo lepa rastlina. Gomolj je okroglaste, rahlo sploščene oblike s premerom 15 cm in je globoko v tleh. Iz poglobljenega temena izraščajo kratka pokončna stebla, iz njih pa plazeča ali vzpenjajoča listna stebla. Listi so ovalni, dolgi poldrugi centimeter, na robovih so valoviti, na spodnji in zgornji strani lista pa poraščeni z dlačicami. Cvetovi so v socvetjih in glede na velikost, barvo in risbo zelo varirajo. Venčna cev je skledaste oblike, znotraj belkaste barve s temno škrlatnimi črtami in pegami. Kraki korole so temno škrlatne barve z zeleno konico ali enotno olivno zelene barve z zavihanimi robovi in na spodnji strani poraščeni z dlačicami.

V zadnjem času sta bili opisani dve novi vrsti. Prva je Brachystelma lutea PECOVER iz Kapske province v Južni Afriki, druga pa Brachystelma christianeae PECOVER iz Natala, prav tako v Južni Afriki.

Fockea ENDELMAN.

Fockea je močna stebelna sukulenta z velikim podzemnim gomoljem, ki je skoraj cel v zemlji in vijočimi stebli Razširjena je na območjih od vzhodne Afrike do Angole na zahodu in v suhih predelih južne Afrike. V rodu je približno pet vrst. Fockea se razmnožuje rastline je izključno s semeni.

Najbolj znana je Fockea crispa (JACQ.) K. SCHUMANN (= Cynanchum crispa JACQ.) (= Fockea capensis ENDL.) s področja Karoo v Južni Afriki, ki se večinoma edina pojavlja v zbirkah. Je čvrsta sukulenta z močno olesenelim steblom in mesnatim gomoljem. Listnata stebla so tanka, plazeča ali ovijajoča. Na njih rastejo v parih nasproti si stoječi listi, ki so na robovih nakodrani. Cvetovi so majhni, neopazni, zelene barve, z zvezdasto razširjenimi kraki.

Fockea crispa narisala Marija Prelec

V zahodnem obmejnem področju Južne Afrike z Namibijo, v Namaqulandu je doma Fockea angostifolia K. SCHUMANN. Iz velikega gomolja izrašča več pokončnih, plezajočih, 50 do 70 cm dolgih stebel, ki so poraščena z dlačicami, črtalasti listi so dolgi od 1,5 do 10 cm in 6 mm široki. Cvetovi zelene barve so v grmičastih socvetjih v skupinah od 2 do 6.

Fockea dammarana SCHLECHTER je doma v področju Herero v Namibiji. Steblo je zadebeljeno, veje so filcasto poraščene z dlačicami. Listi so črtalasti, valoviti, suličaste oblike, dolgi do 2,5 cm in do 6 mm široki. Cvetovi so redki.

Užiten gomolj ima Fockea edulis (THUNBG.) K. SCHUMANN(=Chymocormus edulis (THUNBG) HARV.) (=Fockea glabra DONE.). Listi so podolgovati, ovalne oblike, cvetovi pa posamezni na cvetni osi.