Parodia ali Notocactus (1993) |
Iztok Mulej |
Uvod
V sistemizaciji kaktej velja prava zmeda, lahko bi rekli urejen nered. Ljubitelji smo se na ta sistem kar navadili, vendar stroka še ni rekla zadnje besede. V zadnjem času so se poimenovanja lotili pravi botaniki, kar je seveda edino pravilno. Tako se zdaj stvari na področju sistemizacije kaktej počasi urejajo.
 |
Parodia werdermanniana narisala: Marija Prelec |
Kaj je vodilo do te množice vrst, rodov in imen nasploh? Po mnenju strokovnjakov je krivo; to, da je stroka prepustila ljubiteljem celo področje. Intenzivno iskanje novih kaktej je prineslo mnogo novih odkritij in s tem tudi opisov novih vrst. Ker so nove kaktuse odkrivali različni ljudje, ki se med seboj niso poznali in niso vedeli za odkritja drugih, je prišlo do podvajanja v imenovanju vrst, neustreznega razvrščanja in odpiranja novih rodov. Nove vrste so opisovali tudi ljudje, ki se na botaniko niso kaj prida spoznali. Kot osnovni kriterij so jemali zlasti lego in obliko bodic, reber, bradavic, še najmanj pa zgradbo cvetov. Z opisovanjem novih vrst so hiteli zato, da jih ne bi prehiteli drugi, ki so odkrili iste vrste.
Leta 1986 sta Hunt in Taylor v eni od delovnih skupin IOS (The International Organisation for Succulent Plant Study - mednarodna organizacija za raziskavo sočnic) predlagala spremembe v sistemu kaktej. Med tem časom so številni strokovnjaki sistematiko intenzivno obravnavali. Leta 1990 sta Hunt in Taylor predstavila nov koncept, ki so ga v strokovnem svetu tudi že priznali.
Žrtev te nove sistemizacije kaktej je tudi rod Notocactus, ki ga po novem uvrščajo v rod Parodia.
Nekaj o rodu Notocactus
Rod Notocactus (K. SCHUMANN) BERGER je eden najpopularnejših rodov kaktusov. Številni strokovnjaki ga raziskujejo in študirajo in je bil doslej že nekajkrat redefiniran.
Notokaktusi so majhne, kratko stebričaste rastline. Cvetovi so veliki, večinoma rumeni z rdečo brazdo pestiča ali pa tudi rdečkasti ali vijoličasti. Brazda je lahko tudi rumena. Cvetovi poženejo iz temena. Doma so v Južni Ameriki.
Ime pomeni južni kaktus. Sprva so bili kaktusi, ki jih danes poznamo kot Notokaktusi, uvrščeni v rod Echinocactus LINK & OTTO 1827 (E. ottonis, E. schumannianus,...). Leta 1898 je Karl Schumann v svoji monografiji "Gesamtbeschreibung der Kakteen" uvedel Notocactus kot podrod rodu Echinocactus. Vanj je uvrstil kaktuse južnega področja (Južna Amerika). Prav tako je uvrstil Malacocarpus SALM-DYCK kot podrod v Echinocactus in vanj uvrstil tri vrste iz Brazilije.
Leta 1923 sta N.L. Britton in J.N. Rose v svojem obširnem delu v štirih zvezkih "The Cactaceae" večino vrst, ki so bili po Schumannu uvrščeni v podrodovih Notocactus in Malacocarpus uvrstila v samostojen rod Malacocarpus (SALM-DYKE) BRITTON & ROSE.
Naslednjo revizijo rodu je izvedel Berger leta 1929. Uvedel je Notocactus kot samostojen rod. Backeberg je rod delil v dva podrodova: Notocactus in Neonotocactus BACKEBERG. V podrod Notocactus je uvrstil rastline z mesnatim plodom, ki se vzdolžno razpre, v Neonotocactus pa rastline s podolgovatim plodom s tankimi stenami.
Drugo, pomembnejšo revizijo je naredil Buxbaum, ki je notokaktusem pridružil po Backebergu samostojne rodove Eriocactus BACKEBERG, Brasilicactus BACKEBERG in Wigginsia D.M. PORTER (Malacocarpus SALM-DYCK). Rod je razdelil v pet podrodov, poleg prejšnjih dveh (po Backebergu) še Eriocactus BACKEBERG, Brasilicactus BACKEBERG in Malacocarpus (SALM-DYCK) BUXBAUM. V podrod Eriocactus je uvrstil debelo stebričaste rastline s poševnim volnatim temenom, iz katerega izraščajo široki lijakasti cvetovi rumene barve in kratko cvetno cevjo. Plodovi so kroglasti, semena pa rjava in drobna. V podrod Brasilicactus je uvrstil kakteje s številnimi grbastimi rebri in tankimi ščetinastimi bodicami. Cvetovi so kratki, bodičasti v glavnem samoplodni in se razlikujejo od cvetov ostalih vrst tega področja. V podrod Wigginsia je uvrstil široko kroglaste kaktuse z volnatim čopom na temenu, kratkimi cvetovi rumene barve z rdečo brazdo pestiča in mehkimi okroglimi plodovi, potisnjenimi iz volnatega temena.
Danes smo na pragu nove revizije, ki grozi, da bo rod Notocactus ukinila oziroma ga uvrstila kot podrod rodu Parodia. Revizijo sta pripravila Taylor in Hunt in jo deloma že tudi izvedla, nekaj vrst pa je preimenoval tudi Brandt. Revizijo je odobrila tudi IOS.
Nekaj o parodijah
Rod Parodia je leta 1923 uvedel Spegazzini, ko je preimenoval prejšnji rod Hickenia BRITTON & ROSE. Rod je imenoval po dr. Domingu Parodiju, prvemu raziskovalcu paragvajske flore.
Parodije so majhni in v glavnem okrogli ali podolgovati kaktusi, ki cvetijo iz temena. Cvetovi so veliki, rumene, oranžne ali rdeče barve. Doma so v Južni Ameriki.
Prvo obsežno razčlenitev rodu je napravil Buxbaum leta 1966. Rod je razvrstil na tri podrodove Obtextospermae BUXBAUM, Parodia in Protoparodia BUXBAUM, slednji pa je spet razdeljen na tri sekcije (Macranthae, Oblongispermae in Brachyspermae). V podrod Parodia je uvrstil rastline z lijakastimi, običajno široko odprtimi cvetovi in golim ali z volnatimi ščetinami poraslim osemenjem (perikarpel), s suhimi plodovi s tankimi stenami in zelo drobim (približno 0,2 mm) kroglastim semenom rjave barve. V podrod Protoparodia je uvrstil kakteje s spremenljivim cvetom, s plodovi, ki imajo tanke stene in s semeni debelimi več kot 0,5 mm črne ali temnorjave barve. V podrod Obtextospermae pa je uvrstil parodije z zelo poraščenim cvetom, mesnatim plodom rdeče barve cevaste oblike in velikimi skoraj 1 mm debelimi semeni.
Še podrobneje je rod razdelil Brandt leta 1982. Podrod Obtextospermae je razdelil v dve sekciji, podrod Parodia v tri, podrodu Protoparodia pa je dodal še sedem sekcij. Brandt je v sekcijo Brasilispermae v podrodu Protoparodia uvrstil tudi rod Brasiliparodia RITTER, ki ga je leta 1979 uvedel Ritter in naj bi bil vmesni člen med notokaktusom in parodijo. Brandt je v parodije uvrstil tudi dosedanja dva podrodova Notocactusa Brasilicactus in Eriocactus kot sekciji Brasilicactea in Eriocactea v podrodu Parodia. Leta 1987 je Weskamp opisal v podrodu Parodia še dve sekciji (Politispermae in Sulcatae).
Notocactus ali Parodia
Nekatere nove kombinacije so bile že objavljene pred leti, vendar še niso dokončno sprejete. Raziskave še potekajo, zato bo verjetno prišlo še do kakšnih sprememb.
Prvo kombinacijo je izpeljal leta 1982 Brandt, ko je na novo uvrstil nekaj notokaktusov v rod Parodia (nekaj od teh je bilo že pri prvoopisih uvrščenih v rod Parodia, pa so jih kasneje uvrstili v Notocactus). Pregled teh kombinacij je prikazan v tabeli 1.
Drugo obsežnejšo kombinacijo je izdelal Taylor leta 1989, vendar nekateri strokovnjaki mislijo, da bi bilo potrebno napraviti še nekatere korekture. Taylorjeve kombinacije so predstavljene v tabeli 2.
Pri uvrstitvi rodu Notocactus v rod Parodia sta možni dve različici.
-
Lahko se obdrži prejšnja razdelitev notokaktusov, preuvrsti se samo eno stopnjo navzdol (rod Notocactus postane podrod rodu Parodia, prejšnji podrodovi notokaktusa sekcije, sekcije podsekcije in tako dalje.
-
Boljša razdelitev bi bila, da bi se dosedanji podrodovi notokaktusa uvrstili kot podrodovi v Parodio, ostale podrazvrstitve v sekcije pa bi ostale nespremenjene.
Zaključek
Verjetno bo preteklo še kar nekaj Save, preden bodo problemi nove sistemizacije kaktej rešeni. Tudi nova kombinacija notokaktusov bo doživela še marsikatero spremembo. Kresala se bodo mnenja strokovnjakov in ljubiteljev, dokler preimenovanje ne bo zadovoljivo urejeno za vse.
Najbolje da pustimo sistemizacijo botanikom, za ljubitelje je tako vseeno, ali se kaktus imenuje Notocactus ottonis ali Parodia ottonis ali pa kako drugače, pomembno je le, da nas razveseljuje z lepo rastjo in s cvetenjem.
