CVETOVI, KI NE DIŠIJO |
Uvod
V seriji člankov imam namen predstaviti družino Asclepiadaceae, oziroma posebno skupino sukulentnih stapelijevk (Stapeliae). Družina je po mojem mnenju premalo poznana širšemu krogu ljubiteljem sočnic oziroma okrasnih rastlin nasploh. Večini je najbolj poznana smrdljivka (Orbea variegata - Stapelia variegata) in voščenka (Hoya carnosa). Družina Asclepiadaceae, po naše bi jim rekli svilnovke, obsega približno 2000 vrst večinoma tropskega porekla. Le del teh je sukulentnih oziroma kserofitnih vrst. Domovina sukulentnih oblik je predvsem Afrika, zlasti njena južna in vzhodna področja, najdemo jih pa tudi v Avstraliji, Indiji, na otočju v Indijskem oceanu in celo v južni Evropi. Družina Asclepiadaceae je v bližnjem sorodstvu z družino Apocynaeae (Adenium, Pachypodium, Plumiera, Nerium - oleander). Razlikuje se po naprednejši specializaciji cvetov. Njihovo oprašitev lahko primerjamo z oprašitvijo orhidej. Pri večini vrst lahko opravijo oploditev samo tisti insekti, ki so se prilagodili zgradbi organov v notranjosti cvetov (kot se prilega ključ v natančno določeni ključavnici). Cvetove večinoma oplojujejo muhe, ki jih privabi smrad cvetov (cvetovi običajno ne dišijo, ampak smrdijo po razpadajočem mesu) in zležejo jajčeca v cvetove. V družini so zelo različne oblike rasti: vzpenjavke z mesnatimi listi (voščenka - Hoya), viseče in plazeče rastline z gomolji z rezervno hrano (Ceropegia, Fockea, Marsdenia), grmičaste rastline z odebeljenim steblom in tankimi vejami (Rhaphionacme), nizke stebričaste stebelne sukulente (Caralluma, Stapelia, Orbea, Duvalia, Huernia, Hoodia, Piaranthus, Echidnopsis, Tavaresia,...) in tudi kaktusom podobne, redke in občutljive miniature (Whitesloanea, Pseudolithops).Hoya R. BROWN
Voščenke so dobro poznane ljubiteljem cvetja, saj so dokaj pogost okras v stanovanjih. Lepi voskasti cvetovi, združeni v mogočna socvetja - kobule, za razliko od ostalih predstavnikov družine ne oddajajo neprijetnega vonja, ampak zelo prijetno dišijo. Barva cvetov je v glavnem bela, dobijo pa se tudi rožnati, rdeči ali rumeni cvetovi. Center cvetov je običajno druge barve, največkrat v različnih odtenkih rdeče. Poznanih je približno 200 vrst voščenk, ki so doma v suhih tropskih gozdovih Indije, Kitajske, Indonezije in Avstralije. Pogosto plezajo kot vzpenjavke na višje rastline, rastejo na pečinah, visijo s čeri in odmrlih stebel, nekatere tvorijo grme. Sukulentne vrste imajo ponavadi mesnato steblo in liste.
 |
Hoya carnosa narisala Marija Prelec |
Po domovih največkrat srečamo navadno voščenko (Hoya carnosa (LINNE) R. BROWN), ki je doma v Avstraliji in na Kitajskem. Rastlina je hitrorastoča plezalka s prepletajočimi stebli, ki so lahko dolgi tudi do 6 m, in velikimi mesnatimi listi temno zelene barve. Navadna voščenka potrebuje za rast oporo, zato jo privežemo na špalir ali lok. Cvetovi poženejo iz listnih pazduh in so združeni v lep kobul. Posamezni cvet je belorožnate barve z voskastim leskom (slovensko ime). Središče cveta je rdeče barve. Cvetovi zelo močno dišijo, iz njih pa bogato izteka nektar. Po prvem cvetenju ostane cvetni pecelj, iz katerega vedno znova poganjajo čudoviti kobuli voskastih cvetov. Navadna voščenka potrebuje dovolj svetlega prostora. Korenine ne prenesejo mokrote. Kljub temu jo moramo zalivati od spomladi do jeseni. Pozimi rastlina počiva, zato naj ostane suha. Če ji pogoji ustrezajo, voščenka bogato cveti od zgodnje pomladi pa do pozne jeseni. Hoya carnosa ima tudi nekaj variacij; Hoya carnosa var compacta HORT. s krajšimi in močnejšimi stebli in manjšimi cvetovi, Hoya carnosa var marmorata HORT. ima liste rumeno marmorirane, Hoya carnosa var variegata DE VRIES. pa ima liste belkastorumeno, včasih rožnato obrobljene.
Pogost znanec naših domov je tudi lepa voščenka (Hoya bella HOOKER F.). Njena domovina je Java. Je najmanjša med voščenkami in najbolje uspeva, če se poveša iz visečih košaric. Bledo zeleni listi s sijočo površino, ki so le delno sukulentni, so pritrjeni na nitasta stebla. Cvetovi poženejo poleti. Združeni so v 5 cm velik kobul. Posamezen cvet bele barve z rožnatim nadihom in karminasto sredino spominja na porcelan ali natančno brušen dragulj. Hoya bella najbolje uspeva v polsenci. Tako kot njena sorodnica navadna voščenka tudi sama ne mara stoječe vode.
Avstralska voščenka (Hoya australis R. BROWN) je redkejši gost naših domov. Vrsta se ponaša z izredno lepimi jajčastimi listi temno zelene barve s sijočo površino. Doma je iz Queenslanda v Avstraliji. Poleti poženejo elegantni šopki belih voskastih cvetov z rožnato sredino. Rastlina lahko raste kot vzpenjavka na ustrezni podpori ali pa se poveša iz visečih košaric. Negujemo jo podobno kot navadno voščenko.
Hoya imperialis LINDLEY je doma na otoku Borneu. Je plezalka z mesnatimi, usnjatimi gladkimi listi rahlo srčaste oblike. Cvetovi so združeni v kobulasta socvetja, so čudovito temno škrlatne barve z zelenkasto sredino.
Hoya imperialis var. rauschii HORT. je podoben, ima le cvetove lakasto rdeče barve.
Hoya pallida LINDLEY s Kitajske se navija na ustrezno podlago. Cvetovi, svetlorumene barve z rdečkastim centrom, so združeni v kobule. Listi so mesnati, suličasti, svetlo zelene barve.