|
||
|
Ko sem pred dnevi prebiral revijo British Cactus & Succulent Journal, mi je zbudil pozornost članek Billa Weightmana o ariocarpusih. Avtor v članku omenja nova odkritja rodu Ariocarpus (nova variacija Ariocarpus fissuratus in nova vrsta Ariocarpus bravoensis). Obe novosti so odkrili v mehiški zvezni državi San Luis Potosi. Obenem se čudi, kaj vse bo še odkrito v tej regiji. Leta 1992 je obiskal Mehiko (San Luis Potosi) in zbiratelja ter poznavalca tega območja Toma Daviesa, ki je prijatelj George Hintona (odkritelja Geohintonie mexicane in Aztekiuma hintonii). Pokazali so mu še nekaj čudnih ariocarpusov. Na kaj sem postal pozoren v tem članku? Na Aztekium hintonii. Vsi dobro vemo, da je v rodu Aztekium samo ena vrsta, in sicer Aztekium ritteri. Na ta članek sem že malo pozabil, ko sem dobil angleško revijo The Cactus File. Med prelistavanjem sem zagledal barvno fotografijo neznanega kaktusa, zelo podobnega aztekiumu, samo cvet je bil škrlatne barve. Napis zraven slike "Aztekium hintonii". Na drugi strani še en čuden kaktus, po obliki na hitro podoben pepelnati copiapoi (Copiapoa cinerea). Brez bodic, cvet pa spet škrlatne barve in na las podoben cvetu Hintonijevega aztekiuma. Ime zraven slike "Geohintonia mexicana", nov monotipski rod. Aztekium hintonii GLASS & FITZAztekium hintonii je precej večji od svojega bratranca Aztekium ritteri. Telo je v glavnem okroglasto do 9 cm visoko in do 10 cm široko. Starejše rastline postanejo kratko stebričaste. Največja rastlina, ki jo je avtor videl, je bila visoka približno 20 cm. Povrhnjica je motno sivozelene barve. Rastlina ima 10 do 14 reber (mlade približno 8) in se zelo redko razrašča, očitno samo ko je poškodovana. Teme je pokrito z volno. Areole so okrogle, v vsaki areoli pa so 3 do 13 mm dolge bodice kremne do temno rjave barve. Cvet je temno rožnate do škrlatno rdeče barve, velik približno 1 do 3 cm in izrašča iz temena. Odpre se zjutraj in je odprt samo en dan. Prašniki in pestič z brazdo so rumenobele barve. Plod je podolgovat in pogreznjen v volno na temenu, semena so ovalna rdečkasta do rdečečrna s sijem. Aztekium hontonii je doma v Mehiki v državi Nuevo Leon (Municipio de Galeana) in raste v čisti sadri. Geohintonia mexicana GLASS & FITZRastlina se razlikuje od vseh poznanih in opisanih vrst, zato sta se avtorja odločila, da odpreta nov rod z imenom Geohintonia GLASS & FITZ in ga poimenujeta po odkritelju G. Hintonu. Telo kaktusa je okroglaste oblike do 10 cm visoko in do 11 cm široko. Teme je vgreznjeno in pokrito z volno. Povrhnjica je modrozelene barve. Rastlina ima 18 do 20 reber in se ne razrašča. Areole so ovalne (3 mm dolge in 2 mm široke). Sprva so poraščene z volno in bodicami, kasneje gole. V areoli so 3-12 mm dolge, rahlo zakrivljene bodice. Vidna lastnost rastline je, da niso samo bodice in volna kratkotrajne, ampak se tudi areole in robovi reber radi oluščijo. Cvet, ki je škrlatne barve in širok do 2,4 cm, izrašča iz volnatega temena. Odpre se popoldne in traja en dan. Prašniki in brazda pestiča so rumenobele, pestič pa rožnatobele barve. Cvetje oplojujejo mravlje. Jagodasti plod je ovalen in pogreznjen v volnato teme. Semena so ovalna (do 1,2 mm dolga in 0,7 mm široka) in sijajno črne barve. Rastišče kaktusa je prav tako Municipio de Galeana v mehiški državi Nuevo Leon. Tudi Geohintonia raste v skoraj čisti sadri. Ta nenavadna zemlja (geo), je delno omenjena v imenu rastline. Obe novosti, Aztekium hintoni in Geohintonia mexicana, je septembra 1991 leta odkril George S. Hinton, po katerem sta oba kaktusa dobila tudi ime. Prvi opis sta objavila C. Glass in W. A. Fitz Maurice v Cactaceas y Suculentas Mexicanas 37 (1) 1992. |
|
Weightman, Bill (1993): Ariocarpus Assignations, British Cactus & Succulent Journal 11 (1), |
|
|
Glass, Charles (1992): What's new under sun?, The Cactus File 1 (6), |
|
|
Braun, Pierre (1993): Zwei sensationelle Kakteen-Neufunde aus Mexico: Geohintonia mexicana und Aztekium hintonii, Kakteen und andere Sukkulenten 44 (5), |
|
|
Barthlott, Wilhelm (1993): Die spektakulären Neufunde aus Mexico, Bemerkungen zu Geohintonia mexicana und Aztekium hintonii, Kakteen und andere Sukkulenten 44 (5). |
13-03-2000