Božični kaktus |
Vsi dobro poznamo božični kaktus, grmiček, sestavljen iz majhnih, listom podobnih členkov, filokladije strokovno imenovane. Če dobro skrbimo zanj, nas skoraj celo zimo veselo razveseljuje s svojim lepim cvetjem, ki je običajno škrlatnovijolične barve.
Božični kaktus, ki ga danes poznamo pod tem imenom, je križanec dveh brazilskih epifitov, ki sta danes uvrščena v rod Schlumbergera LEMAIRE in ga danes poznamo pod imenom Schlumbergera x buckleyi (T. MOORE) TJADEN. Danes so v rod uvrstili še bivše samostojne rodove Zygocactus K. SCHUMANN in Epiphyllanthus BERGER.
 |
Božični kaktus narisala: Marija Prelec |
Božični kaktus je rastlina kratkega dne, saj cveti samo takrat, ko so dnevi kratki, se pravi pozimi. Popke nastavlja na dva načina. Prvi način je odvisen od dolžine dneva in drugi način pa od temperature. Z umetno zatemnitvijo mu lahko uravnavamo čas cvetenja. Kakšna dva meseca po začetku zatemnjevanja zacvetijo prvi popki. Tako lahko dobimo namesto božičnega kaktusa kar velikonočni kaktus...
O pogojih tvorjenja popkov obstaja cela znanost. Omenim naj le nekaj osnovnih podatkov, ki so potrebni, da rastlina bogato cveti. Spodnja temperaturna meja za nastavljanje popkov je 10 °C, optimalna pa 15 do 18 °C. Optimalna osvetlitev je 8 do 10 ur dnevno, skrajna pa 16 ur dnevno, vendar traja postopek tvorbe popkov precej dalj. Mejne vrednosti kombinacije temperature in zatemnitve so 8 ur zatemnitve pri 20 °C, 12 ur zatemnitve pri 25 °C in 8 ur pri 30 °C. Višja temperatura prinese tudi manj cvetov, poleg tega pa je nevarnost poganjanja novih členkov. Med zatemnitvijo zalivamo minimalno. Za konec še en nasvet! Če hočete imeti veliko cvetov, avgusta potrgamo najmlajše členke. Ti so preslabotni, da bi lahko ime več popkov, starejši pa imajo lahko do tri.
Ko božični kaktus odcveti, ga mesec ali dva pustimo počivat. V mirovnem obdobju ga zalivamo zelo skromno, le toliko da se preveč ne izsuši. Hranimo ga v prostoru s temperaturo 10 do 15 °C. Od marca ali aprila kaktus normalna zalivamo in gnojimo do julijske vročine, ko nastopi drugo mirovno obdobje, v katerem se božični kaktus pripravlja na cvetenje. Julija in avgusta jih zalivamo varčno, septembra pa začnemo spet z normalnim zalivanjem. Kaktusi naj bodo celo leto na istem mestu, saj zaradi selitev lahko odpadejo členki, pa tudi popki.
Ker je božični kaktus epifit in raste v rogovilah dreves, kjer je malo zemlje, ta pa je bogata s humusom in precej kisle reakcije, mu nudimo prepustni humusni substart brez dodatka apnenca. Najbolje je, da ga zalivamo z deževnico ali z zmehčano vodo. V času mirovanja moramo z vodo varčevati, ker lahko pride do gnitja korenin.
Običajno razmnožujemo božični kaktus vegetativno, to se pravi s členki, ki se radi ukoreninijo, redkeje pa jih razmnožujemo s semenom.
Kot sem že omenil je božični kaktus hibrid, in sicer sta njegova starša Schlumbergera russeliana (HOOKER) BRITTON & ROSE in Schlumbergera truncata (HAWORTH) MORAN. Oba kaktusa sta doma v Braziliji v zvezni državi in sicer v pogorju Organ. Običajno rasteta kot epifita, redkeje na tleh, v srednjih in zgornjih gorskih gozdnatih področjih vzhodne Brazilije, bolj natančno na pobočjih pogorja Organ v zvezni državi Rio de Janeiro. Ker cvetita v različnem obdobju, ne pride do naravnega križanja med obema vrstama.
Schlumbergera truncata, ki je bila dolgo poznana tudi pod imenom Zygocactus truncatus (HAWORTH) K. SCHUMANN, je grmiček, z do 30 cm dolgimi poganjki, ki so sestavljeni iz listom podobnih členkov temno zelene barve. Členki so dolgi do 4,5 cm in široki 2,5 cm. Rob členkov je nazobčan, na vsaki strani so dva do štirje zobje, zgornji je v glavnem večji od ostalih. Areole so majhne, filcaste, iz njih pa izraščajo do tri kratke, fine in komaj vidne bodice. Cvetovi poženejo na koncu členkov. So zigomorfni (dvostransko simetrični - pri prerezu imajo samo eno simetrijsko ravnino), škrlatnordeče barve in so dolgi do 8 cm. Prašnične niti (filamenti) so beli, pestič pa škrlaten. Na enem členku lahko poženejo do trije samosterilni cvetovi. V domovini raste na višini 900 do 1400 metrov, kjer cveti maja ali junija, popke pa začne tvoriti, ko postane dan krajši od 12 ur. Plodovi so rožnatordeče barve, hruškaste oblike, brez robov, seme pa sijajno črne barve.
Belocvetna (ali rahlo rožnata) variacija se imenjuje Schlumbergera truncata var delicata (N. E. BROWN) BORG & BACKEBERG
Schlumbergera russeliana je podobno S. truncati, le da so poganjki lahko dolgi do enega metra. Členki so svetlo zelene barve, dolgi do 3,5 cm in do 2 cm široki. Bodice je malo in so zelo drobne. Nahajajo se na koncu členkov. Na istem mestu poženejo temno rožnati do škrlatni cvetovi, redko več kot en cvet na členek. V Braziliji cveti julija in avgusta, popke pa tvori, ko pade temperatura pod 15 °C. Prašniki in pestič z brazdo so rožnatokarminaste barve. Plodovi so svetlo rdeči, jagodaste oblike s štirimi rebri. Semena so kostanjevo rjava. Kaktus raste na nadmorski višini 1300 do 1800 m. V naravi je že precej redek.
Oba starša poznanega božičnega kaktusa zelo redko vidimo v zbirkah. Najdemo pa predvsem živo barvne križance, ki po lepoti cvetov prekašajo S. truncato in S. russeliano. Zato naj naštejem še nekaj bolj znanih hibridov.
| Schlumbergera x buckleyi | prvoten hibrid, ki cveti rožnato |
| 'Le Vesuv' | sorta Schlumbergera x buckleyi z rožnatimi cvetovi |
| 'Weihnachtsfreude' | božična radost s škrlatnordečimi ali lososnordečimi cvetovi |
| Schlumbergera x bridgesii | prvotno se je vodila kot samostojna vrsta Schlumbergera bridgesii. Členki so jajčasti rumeno zelene barve. Cvetovi so rožnati do karmin rdeče barve. |
| 'Gruß an Rio' | sorta z rdečeoranžnimi cvetovi |
| 'Andeken an Rudolf Zennecki' | hibrid z vinskordečimi cvetovi |
| 'Margaret Königer' | z rožnatimi cvetovi |
| 'Lilofee' | čudovita sorta z dvobarvnimi cvetovi. Žrelo cveta je bele barve, rob pa škrlatne. |
| 'Wintermärchen' | s snežno belimi cvetovi |
| 'Königers Weihnachtsfreude' | sorta s čisto belimi cvetovi |
| 'Gold Charm' | prva sorta z oranžnorumenimi cvetovi in rožnatim grlom |
| 'Dorthe' | hibrid z belimi cvetovi in rožnatim grlom in prstanom |
| 'Peaches and Cream' | sorta s cvetovi, ki varirajo od rumene do oranžne, rdeče ali rožnate barve |
| 'White Sonja', 'Bridgeport', 'Improved Delicatus', 'Jaffa', 'Snowflake' in 'White Christmas' | sorte z belimi cvetovi |
| 'Bristol Princess' | sorta s škrlatnimi cvetovi |
| 'Lavender Doll', 'Rocket' | hibrida z rožnatimi cvetovi |
| 'Lipstick' | sorta z oranžnordečimi cvetovi |
Zanimivo je, da hibridi s svetlimi cvetovi, zlasti belimi, rumenimi in svetlo rožnatimi, spremenijo barvo cvetov, če so izpostavljeni nižjim temperaturam od 10 do 14 °C. Barva cvetov postane vedno bolj rožnata, nižja je temperatura in dalj časa je rastlina izpostavljena tej temperaturi. Ta efekt je opazi McMillan leta 1985.
Za konec pa če nekaj bližnjih sorodnikov božičnega kaktusa. Schlumbergera orssichiana BARTHLOTT & MCMILLAN ima 5 do 7 cm dolge členke z nazobčanimi stranicami. Cvet je dolg do 9 cm in širok do 7 cm, bele barve in obrobljen svetlo karminrdeče. Plodovi so rebrati in svetlo zelene barve. Cveti od avgusta do decembra, doma pa je v vzhodni Braziliji (Sao Paolo in Serra del Mar) na nadmorski višini 1000 m.
Schlumbergera opuntioides (LOEFGREN & DUSEN) D. R. HUNT ima členke dolge do 6 cm, do 3 cm široke in približno 6 mm debele, temno zelene barve. Areole se nahajajo po celi površini členka, iz njih pa izrašča približno 30 drobnih bodic. Členki so podobni členkom pri opunciji, kar pove ime kaktusa. Cvet je zigomorfen do 6 cm dolg in 4,5 cm širok, temno rožnate barve. Plod je širokorobna, limetnozelena jagoda. Doma je v Braziljij v Serra de Mantiqueira.
Schlumbergera kautskyi (HOROBIN & MCMILLAN) N. P. TAYLOR je najnovejši predstavnik rodu. Kaktus so odkrili pred približno desetimi leti v zvezni državi Espirito Santo v vzhodni Braziliji. Rastlina je zelo podobna S. truncati le da ima manjče členke in polovico manjše cvetove, zato so jo nekaj časa uvrščali kot variacijo S. truncata. Cvet je zigomorfen, ciklamnoškrlatne barve. Plod je hruškast, s štirimi robovi in rumeno zelene barve. Cvet je samoploden, kar je bil glavni vzrok, da so ga uvrstili kot samostojno vrsto.
