STOPINJE DINOZAVROV

Verjetno se vsakdo vpraša, kako je sploh prišlo do odtisov stopinj, kako so se ohranile do danes. Dinozavrove stopinje s Fenolige so odtisnjene v rudistni apnenec, v katerem pa ni prav veliko rudistov. Prav te okamnine nam povedo, kakšno je bilo okolje takrat, ko so dinozavri hodili po prostoru, kjer je danes otoček Fenoliga. Rudisti so školjke, ki so živele samo v kredni dobi, največ od njih samo v zgornji kredi. Bile so nekoliko nenavadne školjke. Z eno lupino so bile pritrjene na morsko dno in ta lupina je imela obliko kravjega roga, velikega od nekaj centimetrov do 20 ali celo 30cm. Druga lupina je bila le majhen pokrovček, ki je zapiral priraslo lupino in s tem ščitil žival, če se je hotela skriti. Rudisti so živeli množično, skoraj v nekakšnih kolonijah. V najjužnejši Istri jih je v apnencih ponekod silno veliko in tudi na Fenoligi jih je v nekaterih plasteh na tisoče in sto-tisoče zelo dobro ohranjenih.

Rudisti so bile plitvomorske školjke.

Zagrebški geolog Josip Tišljar je leta 1978 objavil razpravo, v kateri je podrobneje opisal rudistne apnence in okolje, v katerem so nastajali. Za tiste apnence, v katerih so na Brionih našli sledove dinozavrovih stopinj, pravi, da so nastajali v plitvem morju, v katerem se je čutil vpliv odprtega morja. To je bilo področje, kamor so butali valovi, slanost vode je bila normalna in dovolj je bilo kisika. To je ustrezalo rudistom in morskim ježkom, katerih ostankov je v teh plasteh veliko. Ponekod so bile plitvine in prav v teh sedimentih so se ohranile dinozavrove stopinje.

Najbrž bi nekaj podobnega lahko rekli tudi o tedanjem okolju na Fenoligi. Dinozavri so torej hodili po zelo plitvem priobalnem delu morja, kjer so se uspevali posamezni rudisti. Vdirali so se v takrat še mehko morsko blato, ki se je verjetno ob oseki izsušilo in strdilo, pozneje pa so jih prekrili mlajši sedimenti drugačne sestave. Tako so bile stopinje »konzervirane«, torej dobro zavarovane vse dotlej, dokler ni

morje spet razgalilo zgornje plasti in se je odprla apnenčeva plošča s stopinjami. Takrat so jih začele površinske sile glodati in uničevati.

Rudisti v apnencih, v katerih smo našli sledi, tudi povedo, kdaj so ti apnenci nastajali. So turonijske starosti, to je iz mlajše krede ali drugače povedano iz konca mezozoika ali srednjega zemeljskega veka. Dinozavri, ki so pustili sledove hoje na Fenoligi, so živeli pred kakimi 90 - 95 milijoni let in so tako okrog 10 milijonov let mlajši od brionskih. Na žalost ne vemo natančno, katerim vrstam so pripadale sledi, vemo pa, da so ti dinozavri hodili po zadnjih nogah, in sodimo, da so bili veliki nekako do dveri metrov ali nekaj manj. Vsekakor pa sled s stopastimi odtisi verjetno pripada nekoliko večjim in težjim živalim. Pri tro-prstih sledeh so ponekod vidne med odtisi podložne raže, ki bi jih lahko naredil dinozavrov rep. Ostalo lahko prepustimo domišljiji...

Vir: revija Življenje in tehnika 1984 / 7-8