KAMENJAK

Kamenjak, ta razbrazdani polotok (dolg 9.5 km širok 1.5 km) je v naravnem smislu najbolj izrazita značilnost Premanture. Saj s svojimi številnimi zalivi, rti, skritimi kotički in plažami ter z nenaseljenim otočki izgleda natanko kot sočna eksotika nekje ob ekvatorju. Gotovo je ravno zaradi tega tudi dobil ime »Evropski karibi«.

Dolnji Kamenjak, skupaj z Medulinskim otočjem, ki ga sestavlja 11 nenaseljenih otočkov, je bil leta 1996 razglašen za naravni park.

Kamenjak je ena od zadnjih oaz obalnega področja, ki je ohranil svoj prvotni izgled - mozaik obdelanih polj, pašnikov in zelenih gajev. Je eden najlepših Sredozemskih polotokov.

Poseben je zaradi svoje razčlenjene 30 km dolge obale, zaradi številnih peščenih in kamnitih plaž, zaradi privlačne podvodne jame Golimbere (Kolumbarice), ki leži na njegovem skrajnem južnem delu.

Zaliva Polja in Portič, pa tudi Lokva in Debeljak so poznani kot varno sidrišče in zatočišče pred jugozahodnimi vetrovi za jadrnice in čolne.

Avtokampi Runke, Stupice, Tašalera in Kranjski kamp, skoraj skrili med zimzelenimi im opojno dišečimi drevesi, so idealni kotički miru in

počitka, pa tudi športnih dejavnosti in rekreacije. Znano je, da na Kamenjaku, rastejo fige, grozdje, jabolka, olive, mandlji in slabo poznano sadje „žinžula".

Kamenjak dodatno bogati čarobni morski svet z bogato floro in fauno, podvodne jame in 30 lokacij, kjer so razbitine ladij, ki so bile potopljene v I. in II. svetovni vojni. Premantura in Kamenjak sta privlačno in naravno najbolj eksotično sprehajališče na Jadranu zaradi dolgih peščenih stez, ki se vijugajo skozi mir zimzelenih dreves in sprehajalca pripeljejo do najbolj skritih kotičkov in lepot te zeleno modre ekološke oaze. V lepotah premanturskega naravnega okolja lahko uživajo tudi vozniki gorskih koles, za katere je urejena steza vzdolž celotne obale polotoka.

»Ravninski« kolesaji lahko spoznajo lepote okoliških naselij: Pomer, Medolin, Banjole, Vinkuran in Pješčane uvale, ki jih s Premanturo veže ena od skupno osmih kolesarskih stez na področju južne Istre. Vendar kljub lepotam ne pozabite na kakšno plastenko vode.

 

GEOGRAFSKI PODATKI

 - Najširši del: rt Kršine - rt Škara =>1.525 m
 - Najožji del: zaliv Debeljak – zaliv Velika Kolombarica => 775 m
 - Najvišji vrh: Lanterna => 37,8 m

 

Zahodna stran

 - Zalivi: Polje, Njive, V. Radovica, M. Kolumbarica, V. Kolumbarica
 - Rti: Tolinica (Tolnica), Ivanšovica (Ivaniševica), Gladulje, Kršine, Češljivica
 - Dolžina obale: 3,5 km
 - Razčlenjenost obale: 9,5 km na 2,325 m zračne črte  (4:1)

 

Vzhodna stran

 - Zalivi: Škokovica, Portič, Debeljak, Sv. Mikula
 - Rti: Prestanišin, Golica, Škara, Franina, Kamenjak
 - Dolžina Obale: 6 km

 

Otočki in plitvine

Zahodno od skrajnega rta leži otoček Fenoliga z višino 8,9 m, ki je od obale oddaljen 500 m. Med otokoma Fenoliga in Porer se nahajajo plitvine: Kršine, Fenoliga, V. Balun, Porer in Pličina; kjer je globina morja med 2,5 in 7,7 m

Na vzhodni strani so otoki:

 - Ceja z višno 22,3 m ;oddaljenost od obale: 850m;
 - Šekovac z višno 7 m; oddaljenost od obale 300 m;
 -
Fenera z višino 7,7 m; oddaljenost od obale 1425 m.
 -
Trumbuja z višino med 10 in 15 m.
 -
Bobulaš z višino 2 m

Plitvine ob vzhodni obali so: Ceja (1,1  m globine), Konjina (1,6 m globine) in Fenera (2,3m globine).

 

 

 

Vir: Turistični vodnik
     fotomonografija GRAFO-AMADEUS