Bizanc, Franki, Arabci,
naši slovanski predniki, zahodna
Evropa visokega in poznega srednjega veka, doba
odkritij,
reformacija in protireformacija
PRESELJEVANJE LJUDSTEV
Preseljevanje ljudstev je trajalo od druge polovice 4.stoletja do druge
polovice 7.stoletja.
Naselitev Germanov na Zahod ima za posledico gospodarski in kulturni
padec v zahodni Evropi. Letnica preseljevanja za Evropo je 375 n.št., ker
so tega leta izza Aralov vdrli Huni in povzročili premike velikih germanskih
in drugih ljudstev proti Zahodu. Poleg Hunov so se premaknili tudi Obri
ali Avari. Velika vloga Avarov v zgodovini južnih Slovanov je v tem, da
so združili velik del slovanskih plemen za skupen napad na balkanski polotok
in na Vzhodne Alpe in olajšali s svojimi pohodi naseljevanje Slovanov na
omenjenem ozemlju. Preseljevanje se je sprva začelo v Aziji, ko so ljudstva
vdirala v Kitajsko in Indijo. Imeli so poseben odnos stepski fevdalizem
(dali so čredo v zakup). Ko so Azijska plemena vdrla v Evropo so povzročila
razpad Rima (ki je bil že tako ali tako na poti navzdol).
Vzroki za preseljevanje:
- pritiski tujih ljudstev
- prenaseljenost
- želja po bogastvu
- privlačnost sosednjih držav
- primitivni način pridelovanja zemlje (POŽIGALNIŠTVO najprej so
požgali gozd, nato pa so na tem ozemlju sadili)
Posledice preseljevanja:
a) nastanek germanskih držav na ozemlju zahodnorimskega cesarstva:
- frankovska država
- vandalska Država
- zahodnogotska država
- burgunska država (današnja Švica)
b) Slovani so se razselili
- zahodni (Čehi, Slovaki, Poljaki, Lužiški Srbi)
- južni (Srbi, Hrvati, Makedonci, Črnogorci, Slovenci)
- vzhodni ( Rusi, Belorusi, Ukrajinci)
c) arabsko- islamska osvajanja
d) prevlada naturalnega gospodarstva in prehod v fevdalno družbo
FEVDALIZEM:
- ZGODNJI FEVDALIZEM (5.-11.STOLETJE)
- RAZVITI FEVDALIZEM (11.-15.STOLETJE)
- POZNI FEVDALIZEM (15.- 18. STOLETJE)
TRIJE CIVILIZACIJSKI KROGI OKOLI LETA 800
Vzhod se je obdržal, ker je imel bolj razvito gospodarstvo:
- prevladovala je mala in srednja posest
- poljedelstvo je prevladovalo
- razvita sta bila obrt in trgovina
Prevladovalo je svobodno prebivalstvo. Uprava je bila bolj urejena.
Prihranjene so bile večje razdiralne posledice selitev
barbarskih ljudstev. Največjo moč je država imela za časa Justinijana.
Hotel je obnoviti rimski imperij. Vlada je od leta 527 do
565. Obnavljal jo je na ta način, da se je vojskoval s takratnimi Germani.
Obsegala je večji del balkanskega polotoka, Malo
Azijo, Sirijo, Palestino, Egipt, otoke v Egejskem morju. Da bi v tej
državi vladal je uvedel reforme. Okrepil je upravo,
preprečeval prodajanje državnih služb, povečal nadzor nad denarnimi
posli, kontroliral davke in uradnike. Pri oblasti se je
opiral na vojsko, cerkev in uradniški aparat. Justinijanove vojne je
opisal Prokopij. Po njegovi smrti je država izgubljala
posamezne dele in ni bila več močna.
BIZANTINSKA KULTURA: Justinijan je zelo pomemben, ker je izdal zakonik,
ki je tudi osnova za Evropsko pravo
(kodeks). V njegovem času so bile zgrajene pomembne stavbe: npr. cerkev
HAGIA SOFIA
Že v njegovem času je prišlo tudi do notranje krize, pojavili so se
verski boji : nestorijanstvo in monofizitizem; in boji med
razlienimi strankami.
NESTORIJANSTVO: NAUK IMENOVAN PO DUHOVNIKU Nestorju, ki je trdil,
da sta v Kristusu združeni na samo
dve naravi (božanska in človeška), ampak tudi dve osebi
MONOFOZITIZEM nauk, ki zanika človeško naravo v Kristusu
BIZANTINSKI TIP FEVDALNE DRUŽBE
Po Justinijanu so bili notranji spori in spopadi s sosednimi ljudstvi
veeji. Imperij je postal vse bolj poljedelska država.
Prevladovala je veleposest in mala svobodna kmečka posest. Od 7.-9.stol.
so bile izvedene različne reforme:
- POLITIČNE: zemljo odvzeli samostanom
- SOCIALNE:
- VOJAŠKE: uvedena nova vojaško upravna enota, ki se imenovala TEME
(obeina). Na eelu so bili stratioti, dobili so za opravljanje vojaške službe
dedno posest. Za to zemljo je državi plaeeval davek in opravljal vojaško
službo.
Bizantinski cesar je za časa Justiunijana imel vso oblast: cerkveno
in posvetno: CEZAROPAPIZEM.
Obstoj veleposesti, male kmečke posesti in vojaške posesti je posebnost
bizantinskega tipa fevdalizma.
Bizantinska država se je od rimske vse bolj oddaljevala, nastale so
razlike tudi v verskem nauku in leta 1054 je prišlo do
razkola med zahodno ali RIMSKOKATOLIŠKO in vzhodno ali PRAVOSLAVNO.
Utemeljitelj frankovske države je bil Klodvik v 5.stoletju. Bil je iz
rodu MEROVINGOV. V 1.polovici 8.stol. so na prestol
prišli Karolingi. Majordom ali državni upravitelj je bil KAREL MARTEL,
ki je 732. Leta premagal Arabce v bitki pri POITIRSU.
Višek frankovske države je bil za časa Karla Velikega (768 814),
imel je za seboj veliko vojaških uspehov. Uničil je Langobardsko državo,
pokoril si je Bavarsko, Karantansko državo, Hrvaško, vojskoval se je s
Sasi, Frizi, Avari in Arabci.
Državo je imel upravno dobro urejeno po GROFIJAH ( VZHODNA IN FURLANSKA
STA BILI MEJNI GROFIJI). Na čelu so bili grofje: pobirali so davek, sodili
in poveljevali vojski. V tem času se je frankovska družba fevdalizirala
obstajali so le še zbori velikašev in z njimi je Karel Veliki izdajal
zakone. V njegovem času se je spremenila družba in okrepilo gospodarstvo.
Gospodarstvo je bilo naturalno. Obstajale so HUBE in PRIDVORNO GOSPODARSTVO
(del zemlje so fevdalci obdelovali v lastni režiji hlapci, dekle)
HUBE- podeželske kmetije.
Vso duhovno ustvarjalnost v tistem času imenujemo Karolinška renesansa.
Uradni jezik je bil latinski. Karel se je sam naučil brati in pisati. Na
svojem dvoru v Aachnu je zbral najboljše učenjake takratne katoliške Evrope.
Uradna vera je bila krščanska. Leta 800 ga je papež okronal za cesarja
in frankovska država je postala cesarstvo.
Posebnost frankovskega tipa fevdalizma ali razvoj fevdalne hierarhije:
- vrhovni lastnik vse zemlje je bil vladar ali senior, zemljo je delil
za opravljanje vojaške službe FEVD (zemlja podeljena za opravljanje vojaške
službe). Senior in vazal sta si obljubila obojestransko zvestobo. Vazal
je vladarju služil, vladar je vazala ščitil. Vazal 1 je dobil fevd za opravljanje
vojaške dolžnosti.
Vazal2 je dobil fevd za opravljanje vojaške dolžnosti od vazala1 .
Vitezi so dobili fevd od vazala2, vendar oni niso več mogli dajati zemlje
drugim v fevd. Podložniki so imeli obveznosti v pridelkih in tlaki.
Za frankovski tip fevdalizma so značilni fevdalni odnosi (odnosi znotraj
vladajočega fevdalnega stanu).
V času Karla velikega so pisali s posebno pisavo, imenovano Karolinška
minuskula, ki je bila najbolj razširjena pisava v 11.stoletju.
Ustanovljene so bile tudi različne šole: samostanske, stolne in cerkvene.
V Aachnu je delovala dvorna šola, imenovana tudi Akademija. Na šolah so
poučevali ťsedem svobodnih umetnostiŤ ( gramatiko,retoriko, dialektiko,
geometrijo, dramatiko, astronomijo, aritmetiko in glasbo).
1. GEOGRAFSKE ZNAEILNOSTI IN RODOVNA UREDITEV:
- gre za stepnate pokrajine, na katerih se je razvila živinoreja (nomadi
ali beduini), pasli so ovce, konje in velblode
- Beduini so živeli v rodovno-plemenskih skupnostih pod vodstvom izvoljenih
poglavarjev po ustaljenih običajih.
Rodovno-plemenska družba se je razkrajala, rodovni starešine so bili
- ŠEIKI. Plemenski poglavarji pa so bili emiri.
- Tam, kjer je bilo najbolj plodno področje Jemen, je bilo ugodno
za poljedelstvo. Imeli so tudi trgovino v posebni pokrajini
Hadžas (dve trgovski mesti: Maka in Medina)
2. MOHAMED, ISLAM IN NASTANEK ARABSKE DRŽAVE
V 7.stoletju se je med Arabci širilo gibanje preroki, ki so oznanjali
vero, med njimi je bil Mohamed. Po njegovi smrti se je vera širila, njegovi
namestniki pa so bili Kalifi. Država se je imenovala Kalifat. Imela je
posvetno in cerkveno oblast.
Islam se razlikuje od krščanstva:
- teološko: ne priznava troedinega boga
- nimajo svetnikov
- njihove molilnice se imenujejo Džamije
- Mohamed je oznanjal vero v Alaha ( monoteizem)
- Njihovo sveto pismo se imenuje Koran
Dolžnost vsakega muslimana:
1. molitev (5-krat na dan)
2. obiskati mora vsaj enkrat sveto mesto Meko
3. dajati mora miloščino
4. boriti se mora z neverniki
5. vsako leto se mora 40 dni postiti (jesti samo ponoči)
V džamijo na smejo ženske (samo pokrite).
3. ARABSKA OSVAJANJA
4.
Središče je bil Damask, nato Bagdad. Osvajali so v 8. in 9. Stoletju.
Država je obsegala: Arabijo, Sirijo, Egipt, Severno Afriko, Pirinejski
polotok (732- bitka pri Poitirsu), Mezopotamijo, Perzijo,Srednjo Azijo
do Carigrada.
Podložno kmečko prebivalstvo je plačevalo ZEMLJARINO. Nekmetje pa so
plačevali GLAVARINO. Večina premaganega prebivalstva je sprejela islam
( šiiti, sumiti).
5. V 8.stol. se je država deliti. Sirijska aristokracija iz rodu Abasidov
je premagala vse člane arabske dinastije razen Omajadov in Omajadi so ustanovili
bagdadski kalifat. Drugi kalifat je nastal v središeu Španije v Kordovi,
imenoval se je kordovski kalifat. Kordova je bila pomembno šolsko središče.
Posebni ime pa so dobili Arabci v Sredozemlju, Južni Italiji in v Severni
Afriki SARACENI.
6. RAZVOJ ARABSKEGA GOSPODARSTVA:
Razširili so namakalni sistem. Gojili so celo riž, sladkorni trs, bombaž,
južno sadje; ukvarjali so se tudi z živinorejo, imeli so
drobne pasme (ovce: merinos). Razvita je bila tudi obrt. Izdelovali
so dragoceno orodje,
dragulje, steklo,tkanine(preproge), zdravila, papir,
Zelo pomembni
so bili arabski trgovci med Sredozemljem in Vzhodom.
7. ARABSKA KULTURA: sprejemali so vse kar je bilo od starejših kultur,
zlasti od Grške (prevajali so Aristotela).
Pospeševali so matematiko (arabske številke), kemijo (hoteli so izdelati
snov, ki bi človeka naredila večno mladega) in medicino.
V likovni umetnosti se je razvil slog, imenovan mavrski. Mavri so se
imenovali Arabci v Španiji. Gre za arhitekturo z vitkimi stebri in oboki,
zelo lepo obdelan kamen. Po zidovih so razlieni ornamenti. Kiparstvo in
slikarstvo pa je vera prepovedovala.
NASELITEV SLOVENSKIH PREDNIKOV
Področje, ki so ga Slovani najprej naselili, je bila Vlaška nižina,
imenovali so se Vlaški Slovani. Od tod so napadali Bizanc, zadnje leta
626. Iz vlaške nižine so se selili naprej na Balkanski polotok.
ALPSKI SLOVANI SO PREDNIKI SLOVENCEV.
550 prvi naselitveni val v Vzhodne Alpe s severa skozi Moravska vrata.
568 preselitev Langobardov iz Panonije v Italijo
582 Obri osvojijo Sirmij ali Sremsko mitrenico in se obrnejo proti
zahodu.
Drugi naselitveni val Slovanov je bil leta 582 po padcu Sirmija in
je prišel iz Vzhoda.
Slovani so v Vzhodnih Alpah poselili porečje Aniže, Mure, Drave, do
reke Travne in njenega izliva v Donavo. Na zahodu so se naselili do Langobardskih
obmejnih utrdb, poselili so okolico Trsta, Posočje, Posavje in del Panonije
do Blatnega jezera.
Sosedi so bili Bavarci na zahodu, na jugu Ogri ( bili so s Slovani
v plemenski zvezi), na severu Avari.
V 7.stol. (623-658) so se povezala Slovanska plemena od Baltika do
Jadrana proti Bavarski in Ogrski nevarnosti, vodil pa jih je Samo. Ta zveza
Samova plemenska zveza je, ko je nevarnost minila (oz. Ko je Samo umrl)
, razpadla. Še naprej pa so ostala
združena plemena na področju Karantanije.
VALUK (Valjhun iz Prešernovega Krsta pri Savici) je bil prvi karantanski
knez. Karantanije je postala najvažnejša politična enota na slovenskem
ozemlju. Središče je bil Krnski grad na gosposvetskem polju. Posebnost
Karantanije je, da so volili svoje kneze. Volilo je najprej vso ljudstvo,
nato kosezi. Obred je potekal v slovenskem jeziku: USTOLIČEVANJE SLOVENSKEGA
KNEZA. Obred se je spreminjal.
Zadnji je bil ustoličen ERNEST ŽELEZNI leta 1414 ( ni več znal slovenskega
jezika in obred je zamrl). POTEK OBREDA lahko najdete na str.248 v učbeniku
za prvi letnik gimnazije.
KOSEZI svobodni kmetje; ko je Karantanija prišla pod Franke po uporu
Ljudovita Posavskega se je družba fevdalizirala in kosezi so bili vmesna
skupina med fevdalci in podložniki. Imeli so svoje lastno sodstvo niso
pa imeli podložniških kmetij, katere so imeli fevdalci. Leta 745 so prišli
pod Franke.Južno od Drave je bil Oglejski patriarhat in severno od Drave
pa je vladal Salzburg.
KNEŽJI KAMEN - je visok 0,65 m in je spodnji del jonskega stebra,
ki izvira iz ruševin mesta Virinuma. V kneževini Karantaniji je stal kot
simbol knežje oblasti na vojaškem zbornemprostoru znotraj krnskega gradu.
Na njem so Karantanci ustoličevali svoje kneze in pozneje Korošci svoje
vojvode.
Karniola, pozneje Kranjska, je bila poleg Karanatanije druga slovenska plemenska kneževina v vzhodnoalpskem prostoru.
VELIKOMORAVSKA IN SPODNJA PANONIJA
Sredi 9.stol. se je izoblikovala kneževina Velikomoravska. Njihov knez
Rastislav, ki je vladal (846 870) se je povezal z Bizancem z namenom,
da bi se otresel Frankovske nadoblasti in frankovske cerkve. Zato je prosil
cesarja naj mu pošlje škofa in ker jih Bizanc ni jemal resno jim je poslal
misionarja Konstantina in Metoda.
Rastislava je nasledil Svetopolt (871 894). Leta 885 je Metod umrl
in Metodovi učenci so morali zapustiti Velikomoravsko, ker je prišla zopet
Ogrska oblast.
Franki so ob meji svoje države ustanovili mejno grofijo - spodnjo Panonijo
(tu je nemški kralj podelil veliko ozemlja slovanskemu knezu Pribinu).
Ta je imel središee v Blatenskem
Kostelu. Postal je še mejni grof Spodnje Panonije.
SLOVANSKE DRŽAVE NA BALKANU
Hrvaška, Srbska, Makedonska plemena so se naselila v valu okrog leta
610.
HRVAŠKA
Hrvati so naselili področje med Dravo in Donavo in Gvozdom in Petrovo
goro.(Panonska Hrvaška) ter med Velebitom in Cetino (Dalmatinska
Hrvaška).
Slavonija in Hrvaška sta bili podrejeni Frankovski državi. Dalmatinska
Hrvaška in otoki so imeli posebno ureditev saj so ostali
po Bizancem. Ker se je vpliv Frankovske države širil
in Bizanca slabil se je Dalmatinska Hrvaška osamosvojila v 2.pol. 9.st..
Kralj Tomislav, ki je vladal od 910-930, je združil
Slavonijo in Dalmatinsko Hrvaško in postala je najmočnejša država
na Balkanu. Nato je Hrvaški vladalo več vladarjev ( v 11.st Kralj
Zvonimir, ki je bil v sorodstvu z Ogrskim kraljem). Po njegovi smrti
leta 1102 se je Ogrski kralj okronal za Hrvaškega in Hrvaška je
prišla pod Ogrsko oblast vse do 1.sv. vojne.
Najstarejša listina v Glagolici na Hrvaškem je 'Bašeanska plošča' to
je dar kralja Zvonimirja samostanu v Baški na Krku.Med Spiltsko nadškofijo
in med Rimsko cerkveno oblastjo je prišlo do spora v katerem jeziku bo
maša.
DRŽAVA MAKEDONSKIH SLOVANOV
Makedonski Slovani so bili pod močnim vplivom Bizanca in Bolgarske države.
V času cesarja Simeona (2.pol. 9.st. in 1.pol. 10.st.) je prišla
Makedonija pod Bolgare. Zaradi napadov Arabcev na Bolgare s o lahko Makedonski
Slovani ustanovili lastno državo. Njihov vladar Samuel (vladal 976-1014)
se je proglasil za carja. Poražen je bil v bitki pri Belasici leta 1014.
V Makedonijo sta prišla Metodova učenca Klimet in Naum, ki sta uvedla jezik
Makedonskih Slovanov v cerkev in književnost. Ob Ohridskem jezeru je nastalo
središče
makedonske pismenosti.
RAŠKA in DUKLJA
RAŠKA (imela je naziv Srbija) nastala je na hribovitem območju ob zgornji Drini, Pivi, Ibru in zahodni Moravi. Velik vpliv v Raški je imel Bizanc. V 1.pol. 9.st. se je osamosvojila. V 10.st. pa je bila pod vplivom Makedoncev in Bolgarov razen (leta 930 960),ko je bila samostojna pod knezom Easlavom.
DUKLJA (po desnem pritoku Morače imenovana ZETA)
Največjo moč je dosegla v drugi polovici 11.st. po koncu bizantinske
nadoblasti.
VELIKA KARANTANIJA
Zaradi napadov Madžarov je bila ustanovljena velika Karantanija. Imela
je 7 krajin: Furlanska krajina, Istrska krajina,
Kranjska krajina, Savinjska krajina, Karantanska krajina, Podravska
krajina in Vojvodina
Koroška(ustanovljena leta 976). Iz teh krajin so se razvile Slovenske
dežele.
Mestni statut Kostanjevice - leta 1300)
Mestni statut Pirana (1274) uradnikih, odločbe o vsakdanjem
Največja združba trgovcev: zveza 5. Nemških mest (HANSA gilde).
Največji sejmi so bili v Franciji grofiji Champagni.
ČRNOMELJ
Črnomelj 1277 postal trg, 1407 se omenja kot mesto z Metliko,
1457 pa so mu bile potrjene
mestne pravice.(do 15.st. se označuje le kot trg). Iz 15.st. ni ohranjena
nobena listina. Najstarejša omemba je bila leta 1228,
ko je bila ustanovljena župnija (ustanovitelj Bertolj). Prvič so črnomaljski
gospodje leta (1263),Fredrik Črnomaljski (priča).
V 14.st. sledijo:
1312-Kohrad
1326-Gaspelj in Herman iz Soteske sta bila brata Henrika.
1338-
Ugled in veljava Gospodov Črnomaljskih sta se močno povečala v 15.st.,ko
so se povzpeli med pomembne Kranjce.
ANGLIJA
V 11.st. je v Angliji Viljem Osvajalec centraliziral oblast, pri svoji
oblasti se je upiral na cerkev, mesta in upravnike grofij (imenoval jih
je kralj iz nižjega plemstva).
Veliki baroni so imeli posest v več grofijah in vladar jim je
onemogočil nastajanje teritorialnih kneževin.
SICILSKO KRALJESTVO
Vladal je Normanski vladar, imela je dobro urejeno upravo in davčeni
sistem, zato je postala v začetku 13.st. najmočnejša,
najnaprednejša in najtrdneje organizirana država.
KASTILIJA
(na Pirenejskem polotoku) v njenih rokah je bilo vee kot polovica
polotoka okrepila se je centralizirana oblast v Portugalski in v Navari.
FRANCIJA
Najvidnejši spopad je bila 100 letna vojna z Anglijo za oblast nad
bogatimi flandrijskimi mesti (trajala od 1337-1453). Prvotno so imeli velike
uspehe Angleži.
FEVDALNA ANARHIJA V NEMČIJI
-boj za INVESTITURO - končal 1122 v Wormsu , ko je papež zmagal
in imel pravico do imenovanja škofov.Ob izumrtju cesarske rodbine Staufovcev
je nastopilo brezvladje 12-1873 Leta 1273 je bil izvoljen Rudolf
Habzburški, leta 1278 pa je premagal češkega kralja OTOKARJA II
Phrëmislava.
Karel IV luksemburški je leta 1356 -ZLATA BULA ,cesarja
Volijo 7 volilnih knezov
Najdlje so na oblasti Habzburžani od srede 15.st. do 1806, ko je Napoleon
uničil Rimsko-nemško cesarstvo- nastala Remska zveza.
BOJ MED PAPEŽEM IN CESARJEM
Philip IV. LEPI boj Bonifaciju
VIII , ki je prepovedal spoštovati kraljevo spoved. Kralj Francije
sklical stanove, ki so ga
podpirali, zato je moral papež prenesti sedež iz Rima v
Avignion. avignionsko suženjstvo papeštva (1305 1377).
Znano je da sta bila leta 1378 dva papeža hkrati (Rim, Avignion).
ANGLEŠKI PARLAMENT
V času angleškega kralja Ivana brez zemlje so si baroni pridobili pridobili
pravico o soodločati v državi, na tak naein, da je Ivan
brez zemlje izdal listino svoboščin 'Magna cohrta libeitatum'
1215 od takrat naprej so v Angliji sklicevali parlament, ki je dvodomen.
Zgornji dom( baroni, prelati) , spodnji
dom (2 zastopnika iz vsake grofije in 2 zastopnika pomembnejših mest).
VITEŠKA KULTURA znana legenda o Kralju Arturju, Pesem o Rolandu, Ep o junaku Cidu ). potujoči pevci- trubadurji, minnesangerji romane (roman o Tristanu in Izoldi, roman o vrtnici).
Univerze
V 12. In 13.st. prve univerze. Najbolj znane so bile italijanske.
Teologija v Parizu, Medicina v Solernu,
Pravo v Bologni. Tomaž Akvinski (13.st.) je dokazal, da je razum božji
dar in dokazuje verske trditve objavljene prek božjega razodetja.
Ker
je filozofija služila razlagi verskih resnic je bila
služabnica teologije. 'Summa teologica' je največje delo Tomaža
Akvinskega (popolnoma sistematsko zaokroženo delo ali opus v srednjeveški
teologiji ali filozofiji ).
Katedrala Remisu (13.-14.st.) Katedrala v Šibeniku
KOLONIZACIJA
3.faza V 14.st. je prišlo do oblikovanja jezikovnih otokov
nemško-govorečih prebivalcev.
Ta območja so:
-zgornja dolina reke Bače
-zgornja dolina Selške Sore
-Kanalska dolina
-Kočevski gozd (leta 1330 so ORTENBURŽANI kazensko preselili kmete,
ki so se jim uprli frankovski in turinški kmetje
4.faza
Nova naselja so:
V Beli krajini ( Miliči, Pavnoviči, Bojanci )-USKOKI -pravoslavna vera
(Edini se ohranili)
Področje Gorjancev, Žužemberk - UNJAKI-grkokatoličani (priznajo papeža).
Dolino reke Krke, okoli Novega mesta, na Dravskem polju, okoli Ptuja
pri Ljutomeru na Notranjskem vse do Trsta in Furlanske meje.
SEVERNA NARODNOSTNA MEJA
(slovensko-nemška narodnostna meja )
Meja je potekala od reke Zilje, Šmohorja, Beljaka, Celovške kotline
do Osojskega jezera, Šenturško goro, Severni rob Gosposvetskega polja,
Štalensko goro in Svinjsko planino, dolino Meče in Južni rob Labotske doline,
nato se vzpne na Golico, obrni na greben, ki deli Štajersko, Kozjak in
Slovenske gorice.
ZAHODNA NARODNOSTNA MEJA
(slovensko-romanska narodnostna meja )
Poteka od karnijskih Alp do tržaške kotline, po črt, ki pušča Kras
in hribovito ozemlje na slovenski strani, Furlansko ravnino pa na
romanski strani. Področje reke Bele se je romaniziralo, zato je bilo slovensko
prebivalstvo v Reziji odrezano od Koroške tako, da sta danes Beneška
Slovenija in Rezija v Italiji.
SLOVENSKO OGRSKA NARODNOSTNA MEJA
Potekala je od Monoštra mimo dolnje Lendave do reke Mure.
IZUMI:
-Papir Kitajci (2.st.), Arabci (8.st.), Evropejci
(12.st.)
-Tisk z gibljivimi črkami Kitajci (11.st.),
Evropa (1445 Johannens Gutenberg )
-Kompas Kitajci (pred 1200), Evropejci (po 1200)
-Mlin na veter Evropa (1200)
-Ura na uteži Evropa (pred 1300)
-S smodnikom polnjene bombe Kitajska (1231)
-komat, stremen, podkev Evropa (pred 900)
PORTUGALCI:
Portugalski princ Henrik Pomorščak - poti v Indijo okoli Afrike.
Odprave so odkrile: Madeiro, Azore,ustje Senegala (na zahodni strani Afrike),
in pripluli do Juga Afrike - Rta dobrega upanja.
Vasco da Gama je objadral Afriko in se ustavil v KALKUTI (Indija 1498).
ŠPANCI:
Tudi španska vladarja Ferdinand in Izabela sta opremila
3 jadrnice (KARAVELE).
Amerigo Vespuzzi iz Firenc je prvi opisal Ameriko in tako
je celina dobila ime po njem.
Konkvistor - osvajalec
Fernando Cortez je z vojsko uničil državo Aztekov v Mehiki.
Francisco Pizzaro je v južni Ameriki uničil državo Inkov in zavzel
glavno mesto.
Prva sta poskušala oče John in sin Sebastian Cabot, ki sta raziskala
Hudsonov zaliv (Kanada).-pot v Indijo proti severovzhodu.
Giovanni Verrazzano iz Firenc je zavzel Novo Fundlandijo.
To se je vse zgodilo v tridesetih letih 16.st..
POSLEDICE-(samo ena´)
Zaradi izkoriščanja kolonij in napredka kapitalističnega gospodarstva
so
se okrepili vladarjevi dohodki, ko se je
vladar okrepil je lahko centraliziral oblast (imel vso oblast).
Prišlo je do menjave rastlin in živali in stvari (smodnik)
med Evropo in Ameriko.
AMERIKA DALA EVROPI:
Purana, lamo, krompir, koruzo, kakav, papriko, vanilijo, kinin, bombaž,
kavčuk, orhidejo,
EVROPA DALA AMERIKI:
Konja, osla, kokoš, miš, podgano, sladkorni trs, kavo, banane, riž,
pšenica, ječmen, soja, zelje, špinačo, glavnato solato, čaj, rožmarin,
murvo, breskve, jabolka, hruške, pomaranče, limone, vinsko trto, vrtnico,
lilijo, železo, steklo, smodnik, denarništvo, nalezljive bolezni,
- 95 tez in jih je leta 1517 nabil na vrata Witemberške cerkve.
Tomaža Münzerja. božje kraljestvo na zemlji
1. DRŽAVNI ZBOR
Tak državni zbor je bil leta 1521 v Wormsu.
2. DRŽAVNI ZBOR
Na 2. državnem zboru, ki je bil 1529 leta v Speyerju
;prepoved luteranstva
3. DRŽAVNI ZBOR
3. državni zbor je bil leta 1555 v Ausburgu knezi versko svobodo.
Pred Lutrom : Oxford John Wichlich ang. pretrga sodelovanje
z papežem.
John Hus bogoslužje v domačem češkem jeziku.
1414 poklicali na cerkveni koncil v KONSTANCIJ smrt na grmadi.
SMERI REFORMACIJE
-DEŽELNO-KNEŽJA
MEŠEANSKA
U. Zwingli iz Züricha dober meščan.
Jean Kalvin Cerkveno občino naj vodita cerkveni svet ali KONZISTORIJ
in svet starešin (PREZBITERIJ) ?
Rezbiterjanska cerkev.
Predistinaciji. To pomeni, da Bog že v naprej določi,
kdo bo zveličan .
PLEBEJSKA (nižji meščani)
Tomaž Münzer kraljestva pravic in ljubezni.
VLADARSKA
Anglikanska cerkev:
Širila se je v Severno in srednjo Nemčijo, v Švico, skandinavske dežele,
Anglijo, Škotsko tudi v Francijo.
Na slovenskem se je Luteranska vera ohranila zlasti v Prekmurju.
REFORMACIJA NA SLOVENSKEM
protestantski krožki tržaškega škofa Petra Bonoma.
PRIMOŽ TRUBAR
podpiral škof Franc Kacijaner. nadomestil Urban Tekstor-nasprotnik.
pomembna leta 1572 sprejeta BRUŠKA PACIFIKACIJA;
plemstvo verska sv, mesta svob. vesti
PROTIREFORMACIJA
dejavnosti:
TRIDENTINSKI KONCIL:
določili cerkvene dogme ali verske resnice, vsebino katekizma
USTANOVITEV JEZUITSKEGA REDU:
USTANOVILI CERKVENO INKVIZICIJSKO SODIŠČE:
V FRANCIJI - KALVINSKA SMER :HUGENOTI (Kalvinci)
Višek ŠENTJERNEJSKA NOČ, 23. na 24. Avgust pokola
3000 Hugenotov. do takrat, dokler se ni Henrik Navarski poročil.
Z NANTSKIM EDIKTOM je Hugenotom priznana verska svoboda.
ČEŠKA
Vojne konec z VESTFALSKIM MIROM-
(mirovna pogodba).