Tukaj opisana snov je relativno obsežna, zato predlagamo,
da za začetek pogledate le tisto kar vas najbolj muči.
Izbirate lahko med virusi, cepljivkami,
glivami
in živalmi.
opomba: Ni izključena možnost, da se pojavljajo slovnične napake.
Najenostavnejša oblika življenja so virusi, katerih telo je le iz varovalne
beljakovinske molekule, ki ščiti molekulo DNK. Viruse
merimo v nanometrih, ker še z elektronskim mikroskopom lahko opazujemo
samo največje oblike. Pravega razmnoževanja ne
poznajo, množijo se lahko samo v živih celicah drugih, višje razvitih
organizmov. Virusi niso mogli biti prva živa bitja na Zemlji,
saj zaradi zajedalskega načina življenja potrebujejo višje razvite
organizme.
Virusi so zgrajeni iz dveh osnovnih vrst organskih molekul:
- ovojnica (beljakovinska):okrogla, podolgovata
- v notranjosti ima nukleinsko kislino DNK ali RNK; ni citoplazme,
ni ribosomov, zelo redki imajo encime.
Virus zaživi šele ko vstopi v gostiteljsko celico, ne okuži gostiteljske
celice v celoti, ampak v gostiteljsko celico vstopi le
njegova DNK, ovojnica ostane na gostiteljski celici in odmre. Beljakovinska
ovojnica prepozna ustrezno gostiteljsko celico,
katero lahko inficira (okuži).
Najbolj zapleteni virusi so virusi, ki vstopajo v bakterijske celice,
imenujemo jih bakteriofagi = fagi.
Bakteriofag je zgrajen:
- glava : vsebuje DNK ali RNK
- rep z bazalno ploščo: sposoben je raztezanja in krčenja, ob vdoru
se rep skrči in izbrizga vsebino
- na bazalni plošči so pritrjene nitke: služijo za razpoznavanje gostiteljske
membrane in za oprijemanje
Virusna informacija je vstopila v notranjost in kompleten aparat gostiteljske
celice uporabi za svoje lastno razmnoževanje.
DNK se začne podvojevati. Virusi se v celici razmnožujejo na 2 osnovna
načina:
1. LITIČNO: virusna nukleinska kislina narekuje gostiteljivim
encimom, ribosomom, da začnejo delovat v prid virusa. Virusna
dedna informacija se začne podvojevati. Hkrati pa se na ribosomih začne
podvojevati virusne ovojnice ( iz ribosomov gostitelja).
Virusi se na ta način skomplementirajo ( dopolnijo). Ko je virusov
vse več bakterija poči in virusi gredo ven.
2. LIZOGENO: včasih pa se virusna DNK, ko vstopi v gostiteljevo
celico, ne začne razmnoževat ampak se vurusna DNK
vgradi v dedni material gostiteljske celice. Pod vplivom različnih
dejavnikov pa se lahko virus izrazi navzven ( ob delitvi celice);
virus se iz lizogenega vedenja lahko spremeni v litično.
VIRUS HIV:
- dedna RNK
- ima možnost spreminjanja beljakovinskega ovoja
-ima encime, s pomočjo teh encimov spremeni zapis RNK v DNK gostiteljske
celice.
O IZVORU VIROSOV JE VEČ HIPOTEZ:
1. virusi so preprosti organizmi zaradi preproste zgradbe
2. virusi so neki delci dednega materiala organizmov - bakterij,
rastlin in živali, ki so se obdali z beljakovinskimi molekulami
KRALJESTVO CEPLJIVKE (Monera):
1. erhebakterije
2. evbakterije, modrozelene bakterije
Splošna zgradba bakterij:
-njihova organizacija je celična
- običajno so to enocelični organizmi, zelo redko se vežejo v večje
strukture ( nitaste, ....)
- bakterijske celice nimajo morfološko oblikovanega jedra in drugih
membranskih organelov
-edino membrano imajo celično - PLAZMALEMA
- v notranjosti je citoplazma, ribosomi (zrnca), molekula DNK(vsaka
bakterijska celica ima eno molekulo DNK); pri
bakterijah se DNK splete v obroč (dedni material je majhen)
- imajo celično steno; nekateri imajo še ovoj - kapsulo ( ščiti bakterijsko
celico pred dehidracijo in pred fagi)
- nekatere bakterije imajo tudi bičke ali flagele
Cepljivke se cepijo in nimajo mitoze, dobile so ime po razmnoževanju.
Ta cepitev ni enakovredna mititski delitviji. Bakterije
nimajo jedra. Nekatere se cepijo zelo hitro: nova generacija nastane
že po 20 minutah.
Spolnega razmnoževanja z gametami ni, bakterije pa kljub temu poznajo
spolnost. Spolnost je tukaj mišljena kot vstop
dednega materiala iz ene bakterije v drugo: ena bakterija del svojega
zapisa da drugi in druga razmnožuje tudi tisti del
( REKOMBINACIJA). Možna je tudi spolnost na daljavo: informacijo iz
ene bakterije v drugo prenese bakteriofag.
Po obliki največkrat bakterije delimo v :
1. KOKE: bakterije okrogle oblike ( verižice, diploidne, ....)
2. BACILE: bakterije podolgovate oblike ( paličice)
3. SPIRILE: bakterije svedraste oblike
Pri vseh je notranjost enaka.
Bakterije delimo tudi po načinu prehrane:
1. AVTOTROFI ( hrano si sintetizirajo sami): MODROZELENE CEPLJIVKE.
Hrano si sintetizirajo s pomočjo fotosinteze.
Fotosinteza je pri njih popolnoma enaka kot pri rastlinah, vendar ne
poteka v kloroplastih: celična membrana se začne na
določenih delih gubat. Nekatere bakterije pa sintetizirajo hrano v
procesu kemosinteze.
2. HETEROTROFI: v glavnem bakterije dobijo hrano iz okolja
- SAPROBIONTI (GNILOŽIVKE) : hranijo se z odmrlimi deli živalskega
in rastlinskega organizma - mineralizirajo odmrlo
telo. SAPROFITI - rastline, SAPROZOI - živali
- PARAZITI (ZAJEDALCI): naselijo se v živih rastlina in živalih in
tam zajedajo ( njihova hrana so organske snovi, ki gradijo
živa bitja. Nekatere bakterije povzročajo bolezni - PATOGENE BAKTERIJE.
- SIMBIONTI ( SOŽIVKA): živi v simbiozi ali sožitju z drugimi organizmi.
živijo v prebevilih živali in tam s svojimi encimi
omogočajo razgradnjo snovi.
Bakterije delimo tudi po njihovih zahtevah po kisiku:
1. AEROBNE: za življenje potrebujejo kisik. ATP nastaja v procesu
dihanja v kristah. Ker nimajo mitohondrijev, se membrana na določenih delih
guba v kriste.
2. ANAEROBNE: bakterije so dveh vrst. Lahko so obvezno anaerobne
( v prisotnosti kisika ne morejo živet) ali neobvezno anaerobne( tudi v
prisotnosti kisika lahko živijo).
Sistematika bakterij:
1. ARHEBAKTERIJE ali STARINSKE BAKTERIJE: po svoji zgradbi se
močno razlikujejo od ostalih bakterij. Razlikujejo se v zgradbi celične
stene ( ni iz mureina), v zgradbi membrane (dvojni fosfolipidni sloj je
razvejan) in zaporedje RNA se močno razlikuje od zaporedja v evbakterijah.
Razlikujejo se tudi v načinu življenja. Arhebakterije živijo v ekstremnih
pogijih: 80°C, okolje z metanom, nizek pH, zelo slana tla (podoba okolja
v katerih naj bi se razvila prva živa bitja). ARHEBAKTERIJE kažejo podobo
najstarejših organizmov, prilagajali so se okolju.
2. 2. EVBAKTERIJE : imajo murein kot sestavni del celične
stene. To je mrežasta molekula, polisaharid z aminokislinami. Antibiotiki
pri zdravljenju delujejo na murein in ga uničujejo.
Po obliki so steljenice. Gliva je podobna steljki. STELJKA - je organizem
pri katerem ne moremo določiti stebla, listov in
korenin. BRST - organizem, ki mu lahko določimo steblo, list in korenino.
Včasih so glive uvrščali med rastline, ker so pritrjene, imajo celično
steno, razmnožujejo se s sporami ali trosi,....... Danes pa so
samostojna veja, zato ker nimajo fotosintetskega barvila (hrano dobijo
iz okolja), celična stena je hitinska ( polisaharid, ki vključuje dušik),
rezervna substanca ni škrob ampak glikogen. Glive so lahko enocelični organizmi
in enojedrni, kar je redkost
(kvasovke). Večina gliv je mnogocelična in večkrat dvojedrna. Glive
nimajo tkiv in organov. Največkrat ima glivina steljka izgled nitke ali
hife. Septa (stena iz hitina) pa deli glivo na enojedrne celice. Nekatere
hife niso septirane in taka hifa je enocelična in mnogojedrna. Hife se
med sebij spletajo v PODGOBJE ali MICELIJ in ta splet se vzrašča
v substrat ali podlago
( kruh, rastlina). VIŠJE GLIVE nimajo razvitege samo micelija, ampak
se določene hife lahko spletejo navzgor v plodišče.
Goba: MICELIJ( v zemlji oz na zemlji)
PLODIŠEE ( za
razmnoževanje; spore so v klobuku gobe)
Sistematika gliv:
- MYXOMYCOTA ali SLUZAVKE
- EUMYCOTA ali PRAVE GLIVE
Bistvena razlika:
- glive sluzavke so brez celičnih sten, razen razmnoževalnih celic
(spor), imajo ameboidno obliko ( spreminjajočo), gliva
sluzavka je lahko enocelični organizem z mnogimi jedri ali mnogocelični
organizem z enojnim jedrom. Njihova steljka ni iz HIF.
Prave glive ali EUMYCOTA delimo na:
1. PHYCOMYCETES ali PLESNIVKE ( so nižje glive, imajo neseptirane
HIFE)
2. ASKOMYCETES ali ZAPRTOTROSNICE ( višje glive, imajo septirane
hife)
3. BASIDIOMYCETES ali ODPRTOTROSNICE ( višje glive, septirane
hife; "gobe")
Glive se razmnožujejo:
NESPOLNO: z brstenjem, s trosi, s konidiji
SPOLNO: z vsemi možnimi oblikami gametogamij ( izogamija, anizogamija,
oogamija), gametangiogamijo in somatogamijo
BRST: ime za obliko rastline, lahko pa je tudi oblika razmnoževanja
GAMETA: spolna celica, ki se združi z drugo spolno celico in nastane
osebek (spojek)
KOPULACIJA: združevanje dveh gamet v zigoto ali spojek. Jedri se združita
v sinkarion.
GAMETOGAMIJA: z gametogamijo se razmnožujejo plesnivke. Ločimo več
vrst gametogamij:
IZOGAMIJA - moška in ženska gameta se morfološko ne ločita; ločita
se fiziološko. Te gamete so izogamete ( spojijo se v
spojek ali zigoto)
ANIZOGAMIJA - moška in ženska gameta se nekoliko morfološko ločita
- anizogameti.
OOGAMIJA - je oblika spolnega razmnoževanja z gametami, pri čemer se
moške in ženske gamete močno morfološko razlikujeta. Moška gameta ( semenčece-
spermatizoid - spermij): majhna gibljiva; ženska gameta (ovum): velika
negibljiva.
Jedri sta enaki, razlika je v citoplazmi. Povsod se fiziološko ločita.
GAMETANGIOGAMIJA:
Askomicete imajo svojo steljko zgrajeno iz enojedrnih hif. Na koncu
nekaterih enojedrnih hif izrastejo gametangiji ( spolni
organi gliv in rastlin). Večja vreča je ženski gametagij ali ASKOGON
in na koncu nekaterih drugih hif nastane moški
gametangij ali ANTERIDIJ. Po naključju se ta dva gametangija združita
- kopulirata: med njima se vzpostavi vez. Iz oplojenega
askogona izraščajo navzgor, navstran dvojedrne hife. Na koncu dvojedrnih
hif nastane ASK ali ENDOSPORANGIJ. Oba
jedra se šele v asku združita v eno jedro. To jedro se potem redukcijsko
deli. Na koncu v asku nastane 8 askospor (celic), ki so HAPLOIDNE in NEKOMBINIRANE
( NEENAKE MED SEBOJ). Ko ovoj aska poči, askospore padejo na tla in iz
vsake izraste nova askospora. Askomicete se razmnožujejo spolno in nespolno.
Nespolno se askomiceta združuje s sporami.
Spolno pa se razmnožujejo z gametangiogamino. Tale izmenjava ni redna
in obvezna.
SOMATOGAMIJA:
S somatogamijo se razmnožujejo Basidiomicete. Steljka basidiomicete
je grajena v glavnem iz dvojedrnih hif. Iz basidiospore
izraste hifa in če prideta v stik dve raznoliki hifi s svojimi somatskimi
celicami, nastane zigota ali spojek, ki je dvojedrna in iz te zigote naprej
nastajajo dvojedrne hife. Hife tvorijo obliko steljke. Na koncu dvojedrnih
hif v plodišču nastanejo eksosporangiji ali basidiji. Zaradi mejotske delitve
nastanejo na basidiju 4 basidiospore, ki po dozoritvi padejo dol in nastanejo
enojedrne hife,
ki se zopet združujejo.
DIPLIONT-gametična red.delitev
HAPLODIPLON-red.delitev spor
HAPLONT-red.delitev zigote
REVERZIBILNE-belj.spre.obliko,zgradbo
ko jo ohladimo se spremeni v norm.stanje
IREVERZIBILNE-se ne dajo spremeniti nazaj
NH2 se veže na COOH
HEMOLIZA-razpad krvničk
CNIDARIA ali OŽIGALKALKARJI
Razvili so se iz vrtinčarjev. Njihov razvoj je potekal tako, da so
postali sesilni. Zaradi sesilnega naeina življenja, se je njihova
zgradba in simetrija močno spremenila postali so zvezdasto somerni
(številni organi pa so izginili ali se vsaj delno reducirali)
Sesilni generaciji rečemo polipna generacija in je nespolna. Naknadno
pa se pri nekaterih ožigalkarjih razvije tudi spolna generacija. Meduzna
generacija ali meduza je spolna generacija in je vagilna. Pri ožigalkarjih
se generaciji izmenjujeta. Izvorno imajo vsi ožigalkarji razvit polip.
Menjavanju generacij pravimo tudi metageneza. Pri živalih je metageneza
DIPLOFAZIENA
(obe generaciji sta enakovredni): POLIP 2n, MEDUZA 2n
Ožigalkarji so dobili ime po KNIDOPLASTIH ali OŽIGALKAH, ki imajo naslednjo
strukturo: KNIDOCIL nastavek,
receptor; kadar se neka žival zadene v knidocil, on izbrizga tekočino
v to žival (votla cevka se izviha in izbrizga strupeno
vsebino in drugo žival speče).
1. EPITEL dobro razvit, bogat z ožigalkami, ki se nahajajo na lovkah
VELIKOST največje meduze merijo do 50m z lovkami
2. KRVOŽILJE: nimajo ga razvitega
3. DIHALA: dihajo z epitelom
4. PREBAVILA: živali so APROKTE oralna odprtina se lahko nahaja pri spolni generaciji spodaj, pri nespolni pa zdoraj
5. IZLOčALA: izločajo na nivoju posamezne celice (posebnega sistema ni)
6. ŽIVČEVJE: je enostavno, ni gangjijsko, ampak mrežasto nikjer ni
skupka, ampak so živčne celice zbrane na kupu,
povezane so v mrežo
7. ČUTILA: so bolj ali manj poenostavljena, izstopajo ravnotežni organi
9. EKOLOGIJA: živijo izključno v vodi, tudi se najdejo v sladkih vodah.
Meduze se enospolniki, gamete ne nastajajo v žlezah,
ampak nastajajo v osnovni masi. Nespolno se razmnožujejo:
z delitvijo
z brstenjem
10. SISTEMATIKA:
koralnjaki
klobučnjaki
trdoživnjaki
KORALNJAKI: imajo razvito le polipno generacijo. Polip ima gastralno
votlino razdeljeno s pregradami oz. septami na več manjših votlin. Te votline
se nadaljujejo v votlino lovk. Lovk je pri koralnjakih (6, 6n, 8), nameščene
so radialno okrog špranjastih ust, in s temi lovkami polip usmerja hrano
v notranjost. Živijo v morju, v kolonijah. Razmnožujejo se z brstenjem.
Nastanejo korale koralde.
KLOBUENJAKI: gre za razred ožigalkarjev pri katerih sta razviti obe
generaciji. POLIP - število lovk je različno, gastralna
votlina je štiridelna
MEDUZA je glavna generacija, premera 2m samo klobuk. Usta se nahajajo
spodaj subumrella. Zgornji del se imenuje
exumrella. Usta so obdana z ustnimi rameni krapasti izrastki. Meduza
izloča v vodo gamete, gamete se v vodi oplodijo in iz zigote izraste ličinka,
ki je omigetalčena in se lahko določeno obdobje giblje in ko se usede iz
nje izraste polip, ta se potem
večkratno deli prečno brstenje ali s STROBILACIJO (način delitve
pri ožigalkarjih) -. nastanejo EFIRE, ki se ločujejo od
matičnega polipa, ki odplavajo in se postopoma razvijejo v meduzi.
TRDOŽIVNJAKI ožigalkarji, ki imajo polipe in meduze. Gatsralna votlina
je pri trdoživnjakih enotna. Hidrozojske meduze
so majnhe in imajo obrobek ali VILUM, ki ga klobučnjaške meduze nimajo
(izrastek iz klobuka).
ASCHELMINTES ali VALJASTI ČRVI
Imajo dvobočno simetrijo, so mikroskopskih dimenzij (merijo le nekaj
mm). So ovalne oblike oz. okrogle. Imajo enoslojen epitel, ki izloča kotikulo,
hitin ali vosek
KRVOŽILJA ni.
DIHALA: dihajo skozi epitel.
PREBAVILA: evproktno.
IZLOČALA: so protonefridiji, razen glist, pri njih je izločalo v obliki
črke H.
ŽIVČEVJE: je bolj napredno kot pri ožigalkarjih GANGLIJSKO (kot pri
ploščatih črvih)
ČUTILA: slabo razvita,
GIBALA: gre za gibanje z mišicami brez okončin; določeni organizmi
so sesilni.
EKOLOGIJA: so enospolniki; opazen je spolni dimorfizem samec in samica
se ločita tudi po zunanji zgradbi. Živijo v vodi, običajno v sladki, mnogi
od njih tudi v tekoeinak, v erevesnih votlinah višjih organizmov: gliste
10. SISTEMATIKA:
ROTATORII ali KOTAČNIKI
NEMATODA ali GLISTE
NEMATOMORPHA ali ŽIVE NITI
KOTAČNIKI: so mikroskopsko majhne živali, ki se premikajo; nekatere
imajo razvito "NOGO", ki izloča posebne izločke s katerimi se živali cementirajo
na podlago in sesilno živijo. Ime so dobili po dveh vencih migetalk KOTAENI
ORGAN, naloga
teh pa je, da ustvarjajo vodni tok, ki usmerja delce v ustno votlino.
Od vseh organskih sistemov imajo najbolj razvit sistem za
prebavo: usta vodijo v žrelo, od tu naprej pa v žvekalnik ali MASTAX,
ki je del prebavila, ki je opremljen s kleščicami (tu se hrana razkosa).
Žvekalnik vodi v omigetalčen želodec, bogat z žleznimi celicami, tu poteka
encimska razgradnja in ko se hrana
razgradi se nadaljuje v črevo, ki se zaključi z zadnjično odprtino
(z anusom). STOK (kloaka) skupna votlina v kateri se zaključijo izvodila
izločal, spolnih žlez,
Pri kotačnikih so naslednje posebnosti:
posamezne vrste imajo stalno število celic
ANADIOZA: posebno stanje, ko osebek v neugodnih razmerah zmanjša metabolizem
na minimum miruje in ne kaže znakov
življenja; ob ugodnih razmerah pa naprej raste
GLISTE: imajo enocelično zgradbo; po obliki so vretenaste, imajo izločalo
v obliki črke H. V glavnem so zajedalci in imajo razvito močno debelo kotikulo
in način razmnoževanja, ki daje ogromno število potomcev. Danes je število
vrst glist majhno.
Ocenjujejo pa, živi na zemlji 500.000 vrst. Živijo v glavnem v črevesju:
ASCARIS in ENTEROBIUS in FILARIA (živi v limfi)
na ljudeh, ki so okuženi z FILARIO se pojavijo bule.
ŽIVE NITI: podobne so glistam, le da so daljše (več kot 1mm) in tanke.
Pri njih je opazen spolni dimorfizem.
CTENOPHORA ali REBRAČE
So morske živali, ki spominjajo na meduze, vendar z njimi nimajo nie
skupnega. Njihova oblika je hruškasta. Notranjost je
izpopolnjena z vodo, izvajajo iz ličink (LARVA) vrtinčarja, ki so spolno
dozorele. Dobile so ime po rebrih nameščenih imajo 8
reber, ki so razporejene radialno okrog živali. Rebra so zgrajena iz
zlepljenih migatalk v ploščici. Rebra služijo za lokomocijo in v vodi se
svetijo. Živali imajo običajno dve lovki, ki se nahajata v žepih. Lovke
nimajo ožigalk, na njih so številne lepljive celice in žival izteguje lovke
in ko se na njih naberejo različni organizmi jih potegne noter služijo
za lov.
Rebrače so disimetrični organizmi: lovke dvo bočna simetrija, rebra zvezdasto simetrično.
Oralna odprtina se nahaja na spodnji strani, vodi v žrelo, nato v želodec in ta se nadaljuje v črevo, ki je močno razvejano in rogovilasto in slepo zaprto AVPROKTI. So dvospolniki ali HERMAFRODITI.
NEMERTINA ali NITKARJI
So sploščeni organizmi, in sicer DORZIVENTRALNO in so nitaste oblike,
v sistemu imajo posebno mesto. Uvrščajo jih v
AMERIE, nekateri pa jih uvrščajo med KOLOBARNIKE.
KAJ IMAJO SKUPNEGA Z AMERII?
izločajo s PROTONEFRIDIJI
živčevje je ganglijsko
epitel je bogat z migetalkami
RAZLIKE Z AMERII:
razvit imajo RILEC, ki se nadaljuje v rilčevo votlino ali RINHOCEL
(oblika sekundarne votline; rilec lahko žival izviha ali uviha navzven.
Na rilcu se nahaja STILET ( bodica v kateri je strupena žleza) s pomoejo
katerega lovi, se brani,
Razvito imajo KRVOŽILJE sklenjeno; ANASTOMOZE prečne žile, ki vežejo
glavne med seboj v celoto
PSEVDOMETAMERIJA pojav pri nitkarjih navidezna segmentacija (živali
izgledajo, da so sestavljene iz večih delov (kot npr. deževnik). Barvni
vzorec na epitelu daje vtis, da je žival zgrajena iz več delov
Vzdolž nitkarjevega telesa se ponavljajo spolni organi in prečne krvne
žilice pa tudi barvni vzorci.
MOLLUSCA ali MEHKUŽCI
So najvišja in najbolj specializirana skupina amerijev in so hkrati
slepa veja v evoluciji, iz nje se ne more razvit nekaj novega.
Dosegli so zeli visoko stopnjo organizacije, glede na zgradbo življenjskega
sistema (glavonožci), od receptorjev so še posebej razviti FOTORECEPTORJI
(po zmogljivosti se lahko enačijo z oemi vretenčarjev; pri polžih so sposobne
slikovnega gledanja ( MEHURJASTO OKO). Oko mehkužcev je sposobno AKOMODACIJE
prilagoditev očesa na posebne daljave.
Mehkužci imajo mišice, ki spremenijo lege leč v očesu (oddaljujejo
se od mrežnice).
Za mehkužce je značilno, da imajo v osnovi razvito na dorzalni strani
hišico ali lupino. Ta lupina ovira mehkužce pri gibanju, lokomocija z zvijanjem
je nemogoča, zato se na spodnji strani razvije močan mišično organ NOGA,
ki je pri različnih vrstah različno oblikovana. Nad nogo je razvita vreča
z drobovjem ali DROBOVNJAK nahaja se na notranji strani organizma nad
njo je hišica. Na glavi so tipalnice in oči. Nad nogo in okoli vrečke z
drobovjem pa je lahko razvita posebna struktura PLAŠČ, ki je derivat
epitela KOŽNA GUBA, ki opravlja različne naloge: ščiti, izloča sluz,
s plaščem dihajo (njihova pljuča PLUEARJI). V plaščevo votlino pa se
lahko zaključujejo različna izvodila organskih sistemov. Lahko pa se izvodilo
nahaja marsikje.
KRVOŽILJE: je razvito; obtok je nesklenjen, razen glavonožcev, ki imajo
sklenjen obtok. Razvito imajo srce črpalko (odebeljeni del žile). Srce
mehkužcev leži v sekundarni votlini osrčniku ali perikatu. Nimajo gastrocela,
imajo samo rilčevo votlino in osrčnik.
DIHALA: dihajo s škrgami, razen za nekatere polže velja, da dihaja
s plašeem imenujejo se PLUEARJI. Škrge vseh nevretenčarje (so vse vodne
živali razen rib) nastanejo iz EPITELA.
PREBAVILA: živali so EVPROKTE:imajo usta in anus. Sistem za prebavo
je razlieno razvit. V ustni votlini imajo mehkužci
nameščeno STRGAEO ali RADULO mišica, jeziček, ki je bogat z zobci,
z njo strgajo po podlagi. ŠKOLJKE nimajo razvite
strgače. Glavonožci so predatorji imajo vhod v prebavilo obdan s
čeljustmi in imajo tudi strgačo.
IZLOČALA: so spremenjeni metanefridiji spominja na izločalo pri kolobarnikih
metanefridij: začetni del je omigetalčen in
lijakast veliko ve snovi vstopi.
ŽIVČEVJE: živčevje je difuzno gangiozno. Ganglji so razpešeni difuzno
po nogi. Osrednji ganglji se nahaja v glavi. Iz njega
vodijo živčna vlakna. Pri glavonožcih so možgani, ki so zavarovani
s hrustancem.
EUTILA: antene tipalnice, oči mehurjaste nameščena na vrhu tipalnic.
GIBALNICE: noga različno razvita, pri lokomociji si pomagajo z drugimi
deli - BOKOŽIVENIKI.
EKOLOGIJA: živijo v vodi, nekateri na kopnem, mehkužci so lahko enospolniki
ali dvospolniki. Pri številnih je razvoj METAMORFOZA stadij ličinke ali
larve.
SISTEMATIKA:
1.BOKOŽIVENIKI ali PLACOPHORA
2. POLŽI ali GASTROPODA
3. ZOBATI POLŽI ali SCAPHOPODA
4. ŠKOLJKE ali BIVALVIA
5. GLAVONOŽCI ali CEPHALOPODA
bokoživčniki: imajo dvobočno simetrijo, na spodnji strani imajo razvito
nogo in dorzalno ali hrbtno imajo razvito hišico. Hišica
je zgrajena iz osmih delov, ogrodje se lahko zvije v klopčič. Rob te
lupine izloea plaše. Ime so dobili po vrsti živčnega sistema.
Gangljev ni živčni sostem je enostaven, nahaja se okrog noje in povezan
je z živčnimi vlakni. čutila so enostavna; razvite imajo le mehanoreceptorje
ESTETI. Pri nekaterih bokoživčnikih lahko esteti zaznavajo svetlobo
delujejo kot oči, drugače pa zaznajo vse le kot dotik, pritisk. Živijo
v MORJU.
POLŽI: po številu vrst so zelo bogata vrsta mehkužcev. So edina skupina,
ki poleg vode živijo tudi na kopnem. Imajo značilno
zgradbo: NOGA, nad njo imajo vrečo z drobovjem in nad njo hišico. Na
nogi imajo dobro razvito glavo, na glavi imajo dva para anten ali TIPALNIC
in na njih en par MEHURJASTIH OEI.Poleg fotoreceptorjev so dobro razviti
kemoreceptorji: OSFRADIJI LEŽIJO NA BAZI ŠKRG (tam kjer izraščajo) čutilo
za voh, okus. Nekateri polži imajo oči na bazi, drugi na
vrhu. Hišica pri polžih se lahko nahaja na različnih mestih. Pri izvornih
skupinah se hišica nahaja z drobovjem nahaja zadaj na
nogi. Številne vrste pa imajo vrečko z drobovjem in hišico nameščeno
spredaj za glavo in pomaknjeno v desno
ASIMETRIENO. Določeni organi pri teh vrstah so zakrneli. Razvito imajo
lahko le levo škrgo, druga pa ni razvita zaradi
hišice. Nadaljnja sistematika pri polžih je napravljena na osnovi lege
namestitve dihal in srca ZAŠKRGARJI (ŠKRGE
LEŽIJO ZA SRCEM), PREDŠKRGARJI (škrge ležijo pred srcem) in PLJUEARJI
( plašč je nameščen pred srcem).
ZOBATI POLŽI: ŽIVIJO LE V MORJU. Pri njih zasledimo tudi znake školjk.
Po zunanjosti spominjajo na polža njihova
hišica ima dve odprtini. Skozi manjšo vstopa v notranjost voda (na
ta način žival diha) dihajo s plaščevo votlino oz. plaščem.
Skozi večjo odprtino žival izteza nogo z glavo. Na glavi je še vedno
RADULA ali STRGAČA. Po notranji zgradbi zobati polži bolj spominjajo na
školjke. Imajo dvobočno simetrijo. Obsežno je razvit plašč (omigetalčen).
ŠKOLJKE: imajo dvobočno simetrijo: zunanje ogrodje je iz dveh lupin;
lupini sta med seboj povezani s sklepom; lahko se na račun LIGAMENTA (mišica)
odpirata in azpirata. Plašč imajo deljen v dva dela. V notranjosti (plaščeva
votlina) se nahaja
razvita noga, glava je reducirana, ohranila so se le usta. Nahajajo
se tudi škrge. Številne školjke imajo žlezo BISOVNICO; izločki žleze bisovnice
hitro otrdijo, nastanejo nitke s katerimi se školjke pritrdijo na podlago
lahko se gibljejo so KEMISESILNE.. Številne školjke lahko vrtajo v kamen
ali les. Ogrodje je zgrajeno iz ARAGONITA (sestava apnenca); beljakovine
(KONIHOLIN), biserna plast.
GLAVONOŽCI: nimajo razvitega zunanjega ogrodja razen BRODNIK. Noga
se je spremenila v lovke, ki o nameščene na
glavi in vodijo v lijak. Imajo dvobočno simetrijo. Namestitev lovk
spominja na zvezdasto simetrijo. Usta so obdana s čeljustmi.
V ustni votlini se nahaja STRGAČA: Glavonožci so roparji. Obstaja več
načinov gibanja. Premikajo se z iztiskanjem vode skozi lijak, premikajo
se z lovkami, plavajo s plavutjo. Nekateri so obdani s plavutjo. Imajo
razvite možgane ( ko so
zavarovani s hrustancem), imajo dobro razvite oei, krvožilni sistem
je zaprt. V nevarnosti spuščajo v vodo črnilo. Sistematika
glavonožcev: narejena je na osnovi števil škrg. Imajo dva para škrg
(brodnik), danes živeči imajo en par škrg
DESETEROLOVKARJI IN OSMEROLOVKARJI.
POLYMERIA ali MNOGOČLENARJI
NAJBOLJ BOGATO DEBLO. Razvili so se iz nitkarjev (njihovih prednikov=
s polimerizacijo (pomnožitvijo organov,
organskih sistemov). To pomeni, da se je deli v telesu ponavljajo (npr.
več gangljev). Izločala: izločalne cevke so pomnožene.
Že pri migetalkarjih govorimo o polimerizaciji (migetalke, jedra),
tudi pri ameriih.
Polimerii so zgrajeni iz večjega števila SOMITOV (metamera, kolobarji).
Somiti so lahko enaki govorimo o
HOMONOMNI METAMERIJI. Lahko so somiti združeni v glavo in zadek. Če
pa niso enaki govorimo o HETEROMONMI
METAMERIJI, ki velja predvsem za členonožce.
IZVORNO: vsak somit nosi še po par okončin. Te okončine so lahko namenjene
gibanju ali pa za antene ali TIPALNICE
(čutila) ali pa za obustne dele ( služijo za vnos hrane v usta)
Nekateri somiti imajo okončine zakrnele, delno zakrnele deli, ki ostanejo
so RUDIMENTI. Epitel izloča sloj, kutikulo, ki je lahko slabo razvita pri
deževnikih ali pa močno odebeljena hitinizirana ojačana z apnencem.
Raki izločajo debelo hitinjačo. Živali, ki imajo hitinjačo se levijo.
KOLOBARNIKI ali ANNELIDA (deževnik)
1. SPLOŠNE ZNAEILNOSTI: dvobočna simetrija, epitel je enoslojen; izloča
hitinsko kutikulo, ki je slabo razvita. Pod epitelom se nahaja enotni sloj
mišic MUSCULATURE. Živali imajo HOMONOMNO METAMERIJO, z izjemami.
Sprednji del - AKRON in zadnji del ( PIGIDIJ) sta večja od ostalih
somitov.
Velikost: nekaj cm, dm, največji tudi do 4m.
2. KRVOŽILJE: razvito, zaprto ali sklenjeno; dorzalna in ventralna žila sta povezani z bočnimi žilami, ki imajo nalogo srca.
DIHALA: izvorna skupina MNOGOŠEETINCI DIHAJO S ŠKRGAMI. VSI OSTALI
PA DIHAJO Z EPITELOM ALI
KOŽO.
PREBAVILA: živali so evproktni organizmi (usta anus). Prebavilo je
obdano z gastrocelom sekundarna votlina, ki se
nahaja okrog prebavila. V vsakem somitu se nahajata po dva gastrocela
(gastralni votlini). Za njiju velja, da imata lastno
MEZODERMALNO STENO. Votlinici se med seboj stikata. SPODNJI IN ZGORNJI
MEZENTERIJ. Ker je teh somitov
veliko se zaporedni gastroceli tudi med seboj stikajo DISETIMENT
(STIKI STEN ZAPOREDNIH SOMITOV). V
GASTROCELIH SE NAHAJAJO VSI OSTALI ORGANSKI SISTEMI, KI SO PRAV TAKO
POMNOŽENI.
IZLOČALA: metanefridiji: sprednji del je odprt, omigetalčen, v vsakem
somitu se nahajata po dva in dva : začne se v enem somitu zaključi se v
drugem. Ta oblika izločal je bolj napredna kot pri nečlenarjih. Bolj učinkovito
sprejemajo snovi.
ŽIVČEVJE: gangljijsko: so pomnoženi; v AKRONU obstaja možganski ganglij
ali ganglij glave; iz njega izraščata dve močni živčni stebri, ki se v
vsakem somitu zadebelita in na ta način ostanejo v vsakem somitu po dva
in dva gangljija LESTVIČASTA TREBUŠNJAČA (GANJGLJIJI LEŽIJO VENTRALNO).
ČUTILA: oči slabše razvite kot pri mehkužcih, zaznavajo le svetlobo.
ČLENONOŽCI ali ARTHROPODA
SPLOŠNE ZNAEILNOSTI: osnovna znaČilnost je heteronomna metamerija:
somiti se združujejo v oddelke ali regije: glava (CAPUT), oprsje (THORAX),
zadek (ABDOMEN).
Glava je nastala iz 5 somitov (meje med posameznimi somiti se ne vidijo)
sklepamo na podlagi okončin: tipalnice, antene (čutila); obustni deli
(čeljusti), ki so različno zgrajene.
Oprsje pri žuželkah je zgrajeno iz 3 somitov; okončine oprsja se več ali manj hodilne.
Zadek je zgrajen iz različnega števila somitov; na zadku so lahko razvite
okončine: pri rakih (dobro razvite za
plavanje);RUDIMENTI del, ki je zakrnel, ker ga žival ne potrebuje
več. Okončine zadka služijo tudi za dihalo. Lahko pa je
zadek opremljen z raznimi nitastimi izrastki.
SIMETRIJA: dvobočna
VELIKOST: običajno nekaj cm, dm ker jih pri rasti ovira skelet. Za te
živali je značilna kutikula, ki je HITINIZIRANA (hitinjača).
Členonožci so se razvili iz prednikov kolobarnikov, ki imajo značilne
okončine PARAPODIJE.Okončine so členjene vse noge, antene so zgrajene
iz členov.
Gastrocel se reducira pri členonožcih, ohrani se le v obliki osrčnika.
Parapodiji izginejo, ker mišični sloj razpade na posamezne mišice. Mišice
služijo za gibanje vraščajo se v različne dele. Ni votline okoli želodca.
KRVOŽILJE: nesklenjeno; imajo špranjasto srce podolgovato s številnimi
režami oz. odprtinami, nadaljuje se v žile, leži v
zadku dorzalno, nadaljuje se v žile. V srcu se nahaja HEMOLIMFA. Iz
srca gre hemolimfa v telesne votline ali LAHUNE.
DIHALA: raki dihajo s škrgami, žuželke z vzdušnicami ali TRAHEJAMI.
Vzdušnice si sistem različnih, majhnih cevk. Vsaka se
navzven opira z odprtino dihalnico ali stigmo. V vzdušnicah je spiralasto
nameščen hitin, ki skrbi da se cevke nikoli ne stisnejo
in zaprejo. Vzdušnice vodijo do posameznih celic. Vsaka celica je obdana
s spletom vzdušnic.
PREBAVILA: evproktno; obustni deli so lahko različno oblikovani; običajno
pa v grizalo, lizalo, sesalo
IZLOČALA: vodni členonožci izločajo s spremenjenimi metanefridiji (maksilarne
in antenalne žleze) oblika izločal rakov... Antenalne žleze: izvodila
izločal so ob antenah (na glavi); maksilarne žleze: izvodila izločal so
ob ustih.Na kopnem členonožci izloeajo z malphigijevimi cevkami, ki izraščajo
iz cevi za prebavo. Izločki se stekajo v črevo in skozi
zadnjično odprtino žival iztreblja ali izloča. Cevke se premikajo (dodatno
varčuje z vodo, izločki so suhi). Iztrebki so suhi. Vso vodo, ki je v črevesju
lahko žival povratno posrkajo. Z malphigijevimi cevkmi izločajo stonoge,
pajkovci in žuželke. Lahko se premikajo, to je pomebno, ker se hrana premika
proti anusu in reabsorbira vodo. Pri teh izločalih so dušikove kisline
v obliki SEČNE KISLINE, ki je v vodi netopen.
ŽIVČEVJE: podobno je kot pri kolobarnikih; je ganglijsko (ganglji se
ponavljajo v somitih. Ker živali niso več homonomne metamerne in ganglij
se združujejo v večje regije. Lestvičasta trebušnjača (živčni vrvici se
združujeta v enotno živčno strebro) in tudi ganglija se združujeta in to
imenujemo VRVIČASTA TREBUŠNJAČA. Iz gangljev izhajajo živčna vlakna, tako
da je cel organizem obdan z živci. Možganski ganglij je tisti skupek, ki
je v povezavi s čutili.
ČUTILA: ker je dobro razvito živčevje, so dobro razvita tudi čutila.
Na glavi so razvite antene ali tipalnice (en par žuželke,
dva para raki). Kemo- in mehanoreceptorji(zaznavajo in okušajo okolje).
Čutila za pritisk.
Fotoreceptorji so dveh vrst:
SESTAVLJENE ALI FASETNE OČI po zmogljivosti so enaki mehurjastim
očem (vidijo objekte, sliko). Slika je mozaična, sestavljena. Te oči zavzemajo
večji del glave. Sestavljeno oko je iz številnih majhnih očesc in vsako
oko daje mozaično sliko. Slike nastanejo v možganih.
OCELI ALI PIKČASTE OČI: manj zmogljiva očesa, nahajajo se na vrhu glave
in žuželka z njimi vidi nazaj; ne vidijo slik, ampak samo svetlobo.Nekatere
žuželke imajo tudi FONORECEPTORJE ali slušne organe in slišijo živali,
ki tudi same dajejo zvoke; veliko vlogo imajo pri RAZMNOŽEVANJU ( vonj,
zvok, svetlobni signali, metulji oddajajo aromatične spojine, ki so zaznavne
več km daleč.Njihovi slušni organ se nahajajo na bazah nog, ob delovanju
zvoka zanihajo.
GIBALA: osebki iz te skupine živijo na kopnem, v vodi, v zraku. Osnovno
gibalo so noge, ki so členjene. Lahko je hodilna ali plavalna noga. Pri
žuželkah se pojavijo krila, ki so po nastanku kožne gube (izrastek epitela).
Vse žuželke ne letajo. Starejše skupine so brez kril. Žuželke imajo po
dva para kril (muhe, mušice, komarji), en par se lahko spremeni v pokrovke
(hrošči).
EKOLOGIJA: vsi so enospolniki, razvoj pri njih je indirekten. Iz oplojenega
jajčeca nastane ličinka ali larva (osebek ni
podoben svojim staršem). Ličinka je tisti stadij, ko se osebek močno
razlikuje od svojih staršev (okolje, prehranjevanje). Ličinka se pojavi
pri tistih organizmih, katerih jajčeca nimajo hraniva. Ličinke samo jejo.
Vzorec na krilih je pomemben pri razmnoževanju. Če pride do sprememb na
krilih nastane nova vrsta.
SISTEMATIKA
CRUSTACEA ali RAKI
ARACHOIDEA ali PAJKOVCI
INSECTA ali ŽUŽELKE
CRUSTACEA ali RAKI
SPLOŠNE ZNAČILNOSTI: glava, oprsje, zadek. Pri nekaterih skupinah je
glava združena z oprsjem v glavoprsje. Od zadnjega somita glave nazaj in
navzdol izrašča poseben derivat epitela KOŠ ( NE PRI VSEH). Koš je iz
hitina (ojačan z apnencem), glavna naloga koša je mehanska zaščita in služi
tudi kot dihala. Glava pri rakih je zgrajena iz 5 somitov, meje med njimi
so zabrisane. Na glavi imajo raki dva para anten, obustne okončine: EN
PAR mandibul in dva para MAXIL. Glava je zgrajena iz 5 somitov.
Oprsje je iz različnega števila somitov, ki nosijo značilne račje noge,
ki služijo ali za hojo ali za plavanje ali za oboje.Izvorna okončina pri
rakih je dvovejnata: iz osnovne baze izraščata dve veji:
zunanja veja EXOPODIT
notranja veja ali ENDOPODIT
Notranja veja je hodilna noga, zunanja veja pa je za plavanje. Lahko
pa pri nekaterih rakihena veja zakrni, lahko pa se tudi obe skupaj zrasteta
in nastanejo - LISTASTE NOGE.
Zadek: ŠTEVILO SOMITOV JE RAZLIENO; okončine ne zadku so lahko razvite
ali ne. Velikokrat pa okončine na zadku služijo kot dihalo. Zadnji somit
zadka PIGIDIJ je razširjen lahko v plavut ali TELZON ali pa je razdeljen
v dva izrastka.
KRVOŽILJE: nesklenjeno
DIHALA: škrge, koš, noge
PREBAVILA: EVPROKTE
IZLOEALA: antenalne oz. maksilarne žleze (izločajo amoniak)
ŽIVČEVJE:LESTVIEASTA TREBUŠNJAEA, KI PREHAJA V VRVIEASTO
ČUTILA: sestavljene oči, lajko tudi pikčaste oči; dobro razvite antene;
raki ne slišijo
LOKOMOCIJA: značilne okončine za hojo in plavanje; hodilne oz. plavalne
noge
EKOLOGIJA: raki so enospolniki; razmnožujejo se indirektno (končujejo
stadij ličinke ali larve). Dve osnovni vrsti ličink: za nižje rake je značilna
ličinka NAUPLIJ (so planktonski organizmi, to jim omogočajo številne nitaste,
šopasto razrasle antene z lahkoto se obdržijo v zgornjem delu vode. Za
višje rake pa je značilen ZOEA: lazijo po dnu; po svoji morfologiji spominjajo
na odrasle spolno zrele rake.
SISTEMATIKA:
NIŽJI RAKI:
1. LISTONOŽCI
2. DVOKLOPNIKI
3. CEPONOŽCI
4. VITIČNJAKI
VIŠJI RAKI:
1. POSTRANICE
2. ENAKONOŽCI
3. DESETERONOŽCI
NIŽJI RAKI: pretežno so planktonski rakci, imajo majhno telo veliko
2 mm, plavajo s tipalnicami
VIŠJI RAKI: zanje je značilna napredneje razvita ličinka kot pri ostalih
rakih ali pa ličinke sploh nimajo in se iz jajčec neposredno razvije mlad
rakec. So večji od nižjih rakov.
ARACHNOIDEA ali PAJKOVCI
SPLOŠNE ZNAEILNOSTI: heteronomna metamerija (somiti se združujejo v
dve regiji: glavoprsje in zadek). Na glavoprsju
imajo 6 parov okončin. Sprednja dva para sta oblikovana za otipanje
in za sprejem hrane USTNI OKONEINI. Oba para
sta pri različnih skupinah različno oblikovana, vedno pa so vrhnji
APIKALNI DELI oblikovani tako, da omogočajo
zbadanje, okušanje (kavlji, bodala).
Spodnji deli pa so spremenjeni v dele, s katerimi zagrabijo svoje žrtve
GRIZALO.
Ostali 4 pari so hodilne okončine. Na zadku ni okončin.
KRVOŽILJE: nesklenjeno
DIHALA: dihajo z vzdušnicami ali trahejami, ki so lahko CEVASTE ALI
PREDALASTE.
PREBAVILA: evprokti
IZLOČALA: osebki na vlažnih predelih izločajo s spremenjenimi metanefridiji,
osebki, ki pa živijo na suhem pa dihajo s
MALPHIGIJEVIMI cevkami. Spremenjeni metanefridiji ležijo na okončinah
(izločajo sečno kislino). Izločijo popolnoma suho snov.
ŽIVEEVJE: vrvičasta in lestvičasta trebušnjača
EUTILA: služijo jim ustne okončine; prva dva para; dobro imajo razvite
fotoreceptorje v obliki OCELOV( pikčasto oko)
LOKOMOTORNI ORGANI: 4 pari hodilnih nog. Razmnoževanje je v glavnem
spolno; zanje je značilen spolni dimorfizem.
EKOLOGIJA: Prilagojeni so na kopenski način življenja.
SISTEMATIKA:
1. ŠEIPALCI (ŠKORPIJONI)
2. PAJKI
3. SUHE JUŽINE
4. PRŠICE
ŠČIPALCI: en par ustnih okončin je spremenjen v klešče škarjaste oblike.
Zadnji del zadka je močno zožen METASOMA. Na koncu je opremljena s strupnim
mehurčkom. Pri nas ne živijo pravi škorpijoni, le psevdoškorpijoni (majhni,
nam nenevarni)
PAJKI: imajo zelo molan zažetek med glavoprsjem in zadkom, ki je močno
povečan. Na zadku so pajki opremljeni s predilnimi bradavicami.
SUHE JUŽINE: po mnogih značilnostih so podobne pajkom. Nimajo zažetka
in imajo EKSTREMNO podaljšane noge. Na glavoprsju imajo razvito izboklino,
na kateri so nameščene oči.
PRŠICE: so najmanjši pajkovci; segmentacija je popolnoma zabrisana;
glavoprsje je združeno z zadkom v skupno vrečo (najznačilnejši predstavnik
je klop).
ŽUŽELKE ali INSECTA
SPLOŠNE ZNAEILNOSTI: heteronomna metamerija, glava je zgrajena iz 5
somitov, na glavi imajo en par anten. Ostale
okončine na glavi so spremenjene v obustne dele.
OBUSTNI APARAT:
LABRUM ZGORNJA USTNA (na vrhu) hitinska strešica, podaljšek, ki
šeiti spodnje obutne izrastke
EN PAR MANDIBUL
EN PAR MAKSIL
LABIUM - SPODNJA USTNA obustni del nastal iz enega para maksil, ki
sta se združila
IZRASTEK IZ USTNE VOZLINE HIPOFARINKS
Obustni deli so pri različnih žuželkah različno zgrajeni, oblikovani.
Spremenjeni so v GRIZALO, SESALO, LIZALO, BODALO.
Antene so različno oblikovane, služijo jim za tip in kemorecepcijo.
Antene
so lahko moeno razrasle (z njimi se lahko znajdejo
tudi v temi vešče).
OPRSJE: zgrajene so iz treh somitov; vezi med somiti so negibljive.
Vsak somit ima en par hodilnih okončin, zato so žuželke tudi HEXAPODA (šest
nog). Na oprsju pa so lahko razvita še krila EVULACIJSKO VIŠJE ŽUŽELKE
( en par, dva para pritrjena na zadnjih somitih, ali pa so se naknadno
reducirale).
KRILA so krožni derivati, v oprsju se ne nahajajo organi, predvsem
je oprsje bogato z mišicami.
ZADEK: zgrajen iz enajstih somitov, ki niso zrasli s šivi, lahko ga
spodvijajo stiskajo zrak v traheje.
Pri nižje razvitih žuželkah so na zadku razviti neki "štrclji". Višje
žuželke nimajo nie na zadku. Enoslojen epitel, ki ga izloča hitinjača.
Hitinjača žuželkam onemogoča rast. Rast žuželk je stopničasta; rastejo
lahko le takrat, ko se levijo.
KRVOŽILJE: nesklenjeno, srce leži v zadku dorzalno: cevasto, špranjasto,
ima odprtine. Nadaljuje se v žile, ki niso sklenjene. V žilah se nahaja
kemolimfa (kri žuželk)
DIHALA: vzdušnice, stigme ali dihalnice so začetki vzdušnic in so na
zadku. Vzdušnice vodijo k posameznim celicam. Hitin je spiralasto nameščen
v vzdušnicah.
PREBAVILA: cev je enostavna, z obustnimi deli sprejemajo hrano
IZLOČALA: Malphigijeve cevke v zaeetnem delu so zaprte. V njih se
zbira voda, seena kislina. Tudi vsa voda iz prebavil se
zopet reabsorbira v cevke. LAKUNA notranja vitlina v telesu, v njih
se izliva hemolimfa v krvožilje
ŽIVČEVJE: možgani so napredni: gangljij je večdelen. Iz možganov vodi
živčno steblo VRVIČASTA TREBUŠNJAČA.
ČUTILA: dobro razvite oči: FASETNO ali SESTAVLJENO OKO, pikčasto oko,
antene zaznavajo okolico. Slušni organi
se pri njih imenujejo SKOLOPIDI.
GIBALA: noge in krila
EKOLOGIJA: razmnožujejo se spolno; opazen je spolni dimorfizem; Parterogeneza
nov osebek se razvije najprej iz neoplojenega jajčeca; v glavnem se razvijejo
INDIREKTNO ali POSREDNO.
METAMORFOZA ali RAZVOJ s preobrazbo, ki je lahko nepopolna in popolna.
HEMIMETABOLIJA nepopolna preobrazba: oplojeno jajčece ličinka
ličinka ličinka IMAGO (odrasla žuželka)
HOLOMETABOLIJA popolna preobrazba: oplojeno jajčece ličinka buba
IMAGO (odrasla žuželka)