A. Jakobčič, V. Petruna, februar 2005 Velika Plešivica

Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti.... O.Župančič, Duma

Namesto vode dala si nam vino namesto kruha culo za v tujino. L. Krakar, Bela krajina

 
 

Glavne zasluge za to fotoreportažo ima Andrej Jakobčič (domače gore list iz Dolenjcev, sicer zaposlen kot računalničar v SČ Novo mesto, član skupine Čebelar) Potem ko  naju je z ženo 2.1.2005 obiskal na Plešivici, je med sprehodom  zlezel na 40m visok stolp na Veliki Plešivici in medtem ko se je z eno roko držal za lestev, je z drugo fotografiral lepote Bele krajine na vse štiri strani neba.   Na desni avtofotografija Andreja na položaju.
	Cerkev Svete Magdalene  na vrhu Velike Plešivice iz Andrejeve perspektive. Zgrajena je bila že v srednjem veku, med turškimi vpadi je Turkom služila za konjušnico. Danes jo vzdržujejo domačini, v njej je maša dvakrat na leto, julija na Magdalenino je tudi pečenka in pijača, ter oktobra takoimenovana prešarska maša - zahvala za dobro vinsko letino.
Pogled iz Velike Plešivice proti severu - Griblje, dolina Kolpe, gribeljski slap z mlinom na hrvaški strani, za Gribljami Krasinec, v ozadju Semiška gora z vinogradi in s Semičem v vznožju.
	Za Semiško goro in Smukom pogled na Kamniške alpe s Storžičem v ospredju, desno od njega Grintavec.
Pogled proti severozahodu na vas Bedenj in cesto Adlešiči- Črnomelj (Črnomelj na levi je slabo videti, ker je v kotlini), v ozadju pa najvišji vrh Bele Krajine Mirna gora 1048m) in desno Škrilj.
	Pogled na Črnomelj (v kotlini) ter pričetek Kočevskega hribovja z Mirno goro kot najvišjim belokranjskim vrhom in planinskim domom ter Škriljem na desni.
Pogled proti jugu. Čisto na desni se vidijo Bojanci, ena od štirih vasi v Beli krajini, kjer še živijo potomci Uskokov pravoslavne veroizpovedi. Zob na obzorju na skrajni levi je Klek nad Ogulinom na Hrvaškem (povečano tudi spodaj).
	Pogled proti severovzhodu na vas Purgo, ostanke gradu Pobrežje (omenja ga če J.V.  Valvazor v Slavi Vojvodine Kranjske) ter kanjonom Kolpe v Pobrežju. Tu je tudi znano kopališče in privatni avtokamp.  Za Kolpo pa Hrvaška. Spodaj povečana slika gradu.
Pogled proti jugu na največji belokranjski gozd Veliko Bukovje (najnižje avtohtono rastišče bukve v Sloveniji) in v ozadju cerkev na Žežlju nad Vinico. Skozi Veliko Bukovje vodijo stare belokranjske sejmarske in romarske pešpoti do Žežlja in Vinice.  Desno od cerkve in nekoliko dlje se vidi lovski dom.  Takoj po vojni je prečno v Bukovje vodila ozkotirna železnica, po kateri so spravljali les skozi Tribuče na železniško postajo v Črnomelj.  A v pedesetih letih so železnico demontirali in odpeljali v Bosno, po njeni trasi pa zgradili gozdno cesto, ki je zaradi blagih vzponov in padcev zelo primerna za rekreativno kolesarjenje, posebej v poletni vročini, saj je v senci smrek in bukev vedno prijetna temperatura.	takoj
	Pogled proti vzhodu: sosednji nekoliko nižji grič Preložnik (spodaj levo z belo zidanico znanega čebelarja Stanka Adlešiča), za njim pa Adlešiči s cerkvijo in Dušicino šolo.
Desno pogled proti severu: Fučkovci in cesta prti Gribljam, desno od ceste struga Kolpe, na desnem bregu hrvaške vasi. Spodaj Fučkovci.
	Srednja pot na Velik plešivici je polna starih belokranjskih zidanic - hisov. V ozadju Preložnik.
Pogled na Preložnik levo  Velika sela desno. Spodaj desno se iz dimnika naše zidanice kadi.
	Pogled na Veliko Bukovje iz srednje poti na Plešivici. V ospredju hriba Izgornik in Lipovica.
.	Eden od še ohranjenih hisov ob srednji poti. Na levi detalj iz vezave brun.
	Eden obnovljenih hisov ob srednji poti.
Nekoliko novejši in bolj ohranjen his ob srednji poti.
	Zidanica ob srednji poti. V ozadju desno Preložnik.
Pogled na Dolenjce in križišče črnomaljske in gribeljske ceste.