>>>jurjevanje v Črnomlju

 

Jurjevanje v Črnomlju je folklorna prireditev, ki je bila prvič organizirana leta 1964. Na njem zaplešejo belokranjske folklorne skupine belokranjske ljudske plese, zapojejo pesmi in zaigrajo na različne instrumente.

Prireditev je dobila ime po ljudskih običajih na jurjevo. Jurjevo je nekoč spadalo med najpomembnejše praznike, saj so naši davni predniki v spomladanskem obdobju izkazovali čast oživljeni naravi, od katere so bili kot poljedelci življenjsko odvisni. Verovali so, da prinaša ponovno rast Zeleni Jurij, katerega opevajo in poznajo vsi slovanski narodi.

Pod vplivom krščanstva so se v stoletjih starodavna verovanja spremenila, iz česar so nastali razni običaji in navade. Ostanek nekdanjih jurjevskih obredov je bilo po vaseh v beli krajini pastirsko jurjevanje. Na jurjevo, se je zbrala kakšna skupinica dečkov. Enega izmed sebe so odeli v zelenje, to je bil Zeleni Jurij. Z njim so nato hodili po vasi, od hiše do hiše in peli jurjevsko pesem, s katero so prosili za darove. Pri vsaki hiši so dobili jajce ali dva, pogosto pa tudi ničesar. V zahvalo za darove, so izročili gospodinji zeleno vejico, če pa niso dobili ničesar, so zaželeli, da bi se pri hiši zgodilo kaj slabega.

Jurjevo so obhajali tudi v mestu Črnomelj. Zelenega Jurija so v sprevodu z Grička v mesto. V sprevodu so šli najprej fantje, ki so piskali na lubnate rogove in piščali, drugi so nosili okrašeno drevo. Za njimi je stopal Zeleni Jurij. Temu sprevodu se je nato pridružila ostala mladež, ki je vriskaje in popevaje spremljala Zelenega Jurija. Na glavnem trgu so dekleta posmukala z okrašenega drevesa vse okrasje, Zelenega Jurija pa so nato pri sotočju Lahinje in Dobličice vrgli v Lahinjo, s čimer je bil obred končan.

Z obredom Zelenega Jurija so Črnomaljci prenehali v prvi polovici 19. stoletja, pastirsko jurjevanje po vaseh pa je dokončno zamrlo takoj po drugi svetovni vojni.

- leto 1979

- leto 1995 (folklorna skupina Dragatuš - delovni običaji ~ žetva)

 - leto 1999 (folklorna skupina Dragatuš )

<<< nazaj