Èrmošnjice z okolico
Èrmošnjice so gruèasta
vas ob cesti Èrnomelj-Dolenjske Toplice in ležijo v Èrmošnjiškem
podolju, ne terasi potoka Èrmošnjièice. Na jugozahodu so
Gaèe, po katerih so tudi znane, saj so edino urejeno smušèišèe
z vleènicami v Dolenjski in Beli krajini. Ležijo na nadmorski višini
955 m.
Vzhodno od Èrmošnjic je opušèeno
naselju Ašlice, na nadmorski višini 675 m. V okolici so obsežni gozdovi,
ki imajo zelo raznovrsto rastlinstvo in živalstvo. Kraj se prviè
omenja leta 1264. Sredi naselja je cerkv Marije Vnebovzete iz 13. stoletja.
V vasi so do druge svetovne vojne živeli Koèevarji, vendar so se
takrat izselili. Danes živi še nekaj njihovih potomcev, vendar jih ni veè
veliko. Koèevarji se sedaj vraèajo nazaj, da vidijo svojo
rodno vas, ki so jo zapustili v želji na boljše življenje. Še celo danes
se jih nekateri Èrnomalci spominjajo, saj so od njih kupovali seno.
V tistih èasih so ljudje bolj skrbeli za to, da je bilo vse pokošeno,
pa je bilo veè travnikov kot jih je sedaj. Dones je veliko
travnikov že zarašèenih, saj ni ljudi, ki bi se ukvarjali s košnjo.
Nekateri ljudje še pomnijo, kako je bila vèasih trava dragocena,
saj so pokosili okoli vsakega grma. Koèevarji pa niso živeli samo
v Èrmošnjicah in Ašlicah, ampak tudi v Koèevskem rogu, kjer
je bilo veliko naselij. Globoko v notranjosti so imeli tudi žago, ki je
vodo dobivala iz bazenov, ki še danes obstajajo. Vidni pa niso samo bazeni,
ampak tudi še celo žaganje, ki je ostalo. Da so bili Koèevarji dobri
arhitekti in graditelji, pa ne dokazuje samo žaga, ampak tudi obzidani
izviri in studenci, ki so raztreseni po Koèevskem Rogu.
Cerkev Marije Vnebovzete, glavni oltar:
V Koèevskem rogu je veliko vrst živali. Nekaj od teh sem tudi prestavil: