Gornja (severna) cerkev je posvečena Žalostni Materi božji. V vsej svoji osnovi je gotska. Prezbiterij ima zunaj opornike, na zrelo gotiko (začetek 15. ali mogoče že konec 14. stoletja) pa kažejo tri ohranjena visoka in šilasta okna (krogovičja danes ni več). Glavno pročelje je ohranilo kamnit, prišiljen, lepo profiliran portal z zaprtim čelom.
V notranjščini je prezbiterij
obokan s prav tako profiliranimi rebri, ki jih zaključujeta dva okrogla
sklepnika s ščitki. Vsa dvorana je bila pozneje baročno prezidana. Leta
1842 jo je poslikal Josip Egartner iz Kranja (to dokazuje kronogram na
koru) s podobami apostolov, evangelistov in prizori iz stare zaveze. Na
slavoloku je napis v bohoričici. Prav gotovo pa ne moremo mimo glavnega
in dveh stranskih oltarjev ter prižnice. Izdelal jih je neznani dolenjsko-posavski
mojster. V tem svojem delu je verjetno dosegel vrh svoje ustvarjalnosti,
tako v arhitekturi in pred rokokojski ornamentiki kot v skulpturah, od
katerih so odlični zlasti štirje sveti škofje. Prižnica je zelo razgibana,
okrašena z ornamentalnimi mrežami, reliefi in putti.
ZANIMIVOST:Cerkev skriva še eno dragocenost: najstarejše orgle, narejene na Kranjskem, delo znamenitega ljubljanskega orglarja Joannesa Georginsa Eisla iz leta 1753. To svoje prvo znano delo je zasnoval kot inštrument z enim manualom, osmimi registri in s pedalom, ki ima dva registra.