UVRSTITEV AVTORJA V LITERARNO OBDOBJE IN SMER


OBDOBJE MED OBEMA VOJNAMA
Delimo ga na dve obdobji. Prvo je trajalo od 1918 do 1930, zanj je značilno, da v njem prevladuje ekspresionizem. Drugo obdobje traja do začetka druge svetovne vojne, v katerem prevlada socialni realizem. V prvem, ekspreionističnem obdobju je nemški ekspresionizem pomembno vplival na razvoj slovenske smeri. Njeni začetki se pojavijo ob koncu prve svetovne vojne, vrh doseže sredi dvajsetih let in nato upada. Po letu 1930 so se ekspresionisti pričeli spreminjati. Nekateri med njimi so se obrnili k novi stvarnosti, ki ohranja marsikatero lastnost ekspresionizma, hkrati pa sprejema sestavine realizma, ki je v tem času v podobi socialnega realizma postajal vodilna slovenska smer. Nova smer je opustila ekspresionizem. Hkrati z novo stvarnostjo je po letu 1930 nenavadno hitro začel rasti pomen socialnega realizma. Ta je obudil v slovenski književnosti tradicijo realizma in naturalizma, saj je obnovil zahtevo po zavestnem opisovanju stvarnosti, vendar v novi podlagi, ki poudarja predvsem socialno, manj pa phsihološko plat človeka. Proti koncu tridesetih let so se vzporedno s socialni realizmom začele razvijati še druge, včasih nasprotne smeri, kot je naprimer simbolizem. Njihovo glavno načelo je bilo, da je bistvo literature duhovna in oblikovna lepota, ne pa socialna tendenca. Vendar se je ta smer močneje razmahnila po drugi svetovni vojni.Ob smereh, ki so bile za književnost med vojnama najbolj značilne, je ves čas obstajala precej neenotna skupina starejših književnikov, ki so nadaljevali izročilo slovenske moderne, a ga oplojevali s sestavinami novejših smeri; v dvajsetih letih so se bližali ekspresionizmu, v tridesetih letih socialnemu realizmu.

SOCIALNI REALIZEM je vrsta realizma, ki ga zanima človekov položaj v družbi. Človeka vidi predvsem kot prepadnika družbenega razreda; od družbenih razmer je odviso tudi človekovo osebno življenje, zato si mora mesta v družbi priboriti. Pri tem se povezuje običajno s pripadniki istega, praviloma zatiranega razreda.V literaturi socialnega realizma prevladuje tema kmečkega človeka, kmečkega proletarita in delavcev, t.i. malega človeka. Njegovo usodo so pisatelji opisovali kritično, popisovali so jih realno in stvarno ter poudarjali socialne razlike med ljudmi. Junak socialnega realizma je določen s socialnim statusom, priznava pa tudi človekovo težnjo po dobrem, srečnem, pravičnem. V tem obdobju je stopila v ospredje epika. Socialnemu realizmu lirika ni najbolj ustrezala; kolikor je je bilo, je upesnjevla vsakdanjo stvarnost. V dramatiki je snov stvarno družbeno življenje in socialna kritika. O vsem tem pripovedujejo realistično, objektivno hkrati pa tudi analitično opazujejo in razčlenjujejo tipične družbene pojave, odkrivajo vzroke zanje in prikazujejo njihove posledice.

Uvod / Življenje Cirila Kosmača in njegova dela / Čas, v katerem je živel Ciril Kosmač / Vsebina knjige / Uvrstitev Tantadruja v književno vrsto in zvrst / Sestava literarnega dela / Zaključek / Literatura /