SESTAVA OLJČNEGA OLJA
Enkraten okus in vonj mu dajejo številne sestavine: aldehidi, polifenoli.
alkoholi, estri, ogljikohidrati, ketoni, furani in druge sestavine kot so
hexenol, heptanol, tirosol in hidroksistirosol, ki nastane med zorenjem in
staranjem le v kvalitetnih in vrhunskih oljih. Oleinska kislina je nenasičena
maščobna kislina, ter jo je v deviškem olju med 55 in 85 %. Linolne je le 9 %.
10 ml deviškega olivnega olja vsebuje 5 mg antioksidantov. Vsebuje vitamine E,
D, A in K, ki jih organizem ne tvori in so topni v olju, bogatem z esencialnimi
maščobnimi kislinami. Največ je vitaminov kompleksa E. V jedilni žlici (5 ml)
je 1,6 mg vitamina E. 100 ml olja vsebuje: 70 % vode, 1,2 g beljakovin, 18,6 g
maščob, 1,7 g vlaknin, 2,1 g pepela, 79 mg Ca, 19 mg P, 0.9 mg Fe, in 760 mg
Na. Vsebuje tudi vitamine: Thiamin, Riboflavin, Niacin in vitamin C. Barvo
tvorijo klorofilu podobne snovi, a tudi karotenoidi. Olčno olje je sestvljeno predvsem
iz triacilglicerolov, v manjših količinah vsebuje proste maščobne kisline in v zelo majhnih količinah od 0.5 do 1%,
negliceridne sestavine, ki so pomembne za ohranjanje stabilnosti olja in za oblikovanje značilne oljčne arome.
TRIACILGLICERODI
so sestavljeni iz glicerola, na katerega so vezane maščobne kisline.
Njihove značilne lastnosti so odvisne od tega, katere maščobne kisline so vezane na glicerol.
MAŠČOBNE KISLINE
Maščobne kisline so sestavljene iz 4 do 24 ogljikovih atomov, ki so med seboj
povezani z enojnim in dvojnimi vezmi. Naravne maščobne kisline vsebujejo sodo število ogljikovih atomov.
Glede na vsebnosti dvojnih vezi jih razvršamo v:
- nasičene (te nimajo dvojnih vezi),
- enkrat nenasičene ali mononenasičene (z eno dvojno vezjo),
- večkrat nenesičene ali polinenasičene (z dvema ali več dvojnimi vezmi).
Trdne maščobe, kot so loj, maslo in svinjska mast, vsebujejo predvsem nasičene maščobne kisline, v oljih pa prevladujejo
nenasičene.
Nenasičene maščobne kisline so lahko prisotne v dveh geometrijskih izomerah: cis in trans. Znatno je, da
se pri kemični obdelavi olja geometrijska izomera cis spremeni v obliko trans, zato večje vsebnosti trans izomer v oljih kažejo
, da je olje nenaravno - kemično obdelano.
Danes nasičene maščobne kisline niso zaželene, ker pospešujejo nastajanje in razvijanje civilizacijskih bolezni. Enkrat nenasičene maščobne kisline so zelo stabilne in v priporočenih količinah
celo zmanšujejo nevarnost obolenja srca in ožilja. Večkrat nenasičene maščobne kisline so za človeka zelo pomembne, telo jih potrebuje približno 15 g na dan. Potrebne
so za razvoj in nemoteno delovanje organizma. Človeško telo jih ne more proizvajati, zato je glavni vir teh sestavin rastlinsko olje.
Oljčno olje - olje Sredozemlja, kjer je najmanj bolezni srca in ožilja, vsebuje visok delež enkrat nenasičene oleinske kisline.
Oljčno olje je prav tako za številne strokovnjake soznačnica za zdravo prehrano.
Vsebnost oleinske kisline pa je zelo odvisna zemlepisne širine;
tako je znano, da je v severniških oljih več oleinske kisline zato so olja bolj stabilna. Znano je, da se večkrat nenasičene maščobne kisline veliko hitreje
oksidirajo, zato postanejo olja z visoko vsebnostjo večkrat nenasičenih maščobnih kislin žarka.
NEGLICERIDNE SNOVI
Negliceridne snovi so v oljčnih oljih v majhnih količinah, vendar so zelo pomembne za kakovostno zvršanje in ugotavljanje izvora - značilnih lastnost oljčnih olj. Te sestavine dajejo olju
aromo, preprečujejo staranje olja in imajo pomembno vlogo pri bioloških funkcijah v človeškem organizmu.
Glavne značilnosti negliceridnih oljčnih olj:
- alifatski alkoholi,
- aldehidi,
- fenoli, polifenoli,
- pigmenti (klorofil, karoteini),
- ogljikovodiki,
- steroli,
- vitamini,
- triterpenski alkoholi,
- voski.