1800 V Vrbi se je 3.decembra rodil France (Ksaver) Prešeren.Je prvi sin in tretji od osmih otrok zakoncev Šimna Preserna .
1837 se je iz Vrbe k bratu duhovniku v Skarucnoodselil tudi Šimen.
1808 ali 1809 odide k stricu oceta Šimna duhovniku Jozefu Presernu na Kopan pri Grosupljem. Stari stric je med domacim poukom nadarjenega pranečaka in ga pozneje v zivljenju ves čas podpiral.
1810 Vpišejo ga v ribniško normalko. V prvem razredu dobi 2.ter v drugem 1. šolsko nagrado.
Kljub uspehom mu Ribnica ni ostala v lepem spominu.
1812 Šolanje je nadaljeval v
Ljubljani. V 3. razredu normalke je bil najboljši učenec. 1813/18 Novebra se je vpisal v
gimnazijo in jo obiskoval do 6. razreda. Navezal je znanstva, ki so vplivala na njegova
pesniška dela. 1819/20 V tem letu je učiteljeval. Obiskoval 1. letnik filozofije na
ljubljanske liceje in ga končal z odličnim uspehom. Družil se je s sošolci med drugimi
tudi z Antonom Martinom Slomškom in najpomenbnejšim Matijo Čopom. 1822/24 zato
se je vpisal na pravno fakulteto. Da bi lahko študiral je zaprosil za Knafljevo
štipendijo. 1823/24 Prvič se resneje oprime pesniškega dela, seznani se z Ziosovim
prevodom Burgerjeve Lenore. Zložil je študentsko verzificirano šalo Preroško tolažbo
za Travna. Objavljena je bila po njegovi smrti. 1825/27 v Vrbo ga ni vleklo preveč.
Največ se je družil z nesrečnim Andrejem Smoletom, ki je tisto leto preživljal hudo
ljubezensko krizo. Pozimi leta 1925 ali spomladi naj bi dal zvezek svojih pesmi v pregled
znamenitemu slovničarju Jerneju Kopitarju, ki mu je svetoval, naj jih za nekaj časa spravi
v predal. Od pesmi,ki jih je dal Kopitarju, je ohranil Povodnega moža, prevod Lenore in
Lažnivi pratikarji. Dekelcam, prva Prešernova tiskana pesem objavljena v Illirisches Blattu.
Objavljen je bil tudi pesnikov prevod v neški jezik. 1827 s posojilom andreja Smoleta se
je Prešeren vrnil na dunaj. 1828 je doktoriral. Poleti se je vrnil domov in prakticiral v
odvetniški pisarni. Kmalu za tem je začel delati tudi na deželnem sodišču.
1830 - celo leto je delal kot neplačan uradnik na davčnem uradu in skrivaj pomagal v Baumgartenovi pisarni;
1831 - nadaljeval je z neplačno prakso v fiksalnem uradu, ki pa ga je vedno manj zadovoljevala. Od poletja dalje je vedno bolj mislil na šestnajsto Primicevo Julijo, svojo
pesniško Lavro, v katero se je zagledal ob nekem naključnem srečanju, verjetno v trnovski cerkvi.
1832 - v oktobru je prvič neuspešno zaprosil za samostojno advokaturo.
1833-zaposlil se je pri Blažu Crobathu, ki je svojo odvetniško pisarno odprl leto poprej.
1835 - to leto je France intenzivno prijateljeval z Matijo Čopom, tako da ga je njegova nesrečna smrt-julija se je utopil v Savi-zelo potrla.
Po njegovi smrti je doživljal globoko osebno krizo, v kateri se je začel zatekati v vinsko omamo in samomorilne misli. Kljub krizi se je pozno jeseni
in pozimi spopadel s Krstom pri Savici in ga uspešno končal.
1836 - leto je minilo v splošnem mrtvilu. Še naprej je delal pri Crobathu. Začel se je vdajati pijači in se tudi sicer zanemarjati tako v obleki
kot v zunanjosti. To pa ni prizadelo njegove pesniške vneme.
1837 - na začetku leta je zbolel, začeli so se kazati prvi znaki vodenice.
1838 - seznanil se je z Ano Jelovškovo, Crobathovo pestunjo, ki je pozneje postaqla mati njegovih treh otrok.
1839 - burno leto se je nadaljevalo maja s poroko Primicove Julije in oktobra z rojstvom prve pesnikove hčere Rezike.
1840 - tretja neuspešna prošnja za samostojno advokaturo in smrt hčerke Rezike.
1842 - marca mu je umrla mati. France je izvedel za njeno smrt, ko je bila že pokopana.
1846 - septembra je končno dobil samostojno advokaturo v Kranju, kamor se je konec tega meseca tudi preselil. Sredi decembra pa so bile
natisnjene Poezije.
1848 - marca že bolehen, se je udeležil marčne revolucije. Vrnil seje k odvetniškim opravilom in jih kljub bolezni opravljal še naprej. Septembra
je zadnjič odpotoval v Ljubljano, kjer je obiskal teto, Ano in otroke(3). Proti koncu leta se mu je bolezen močno poslabšala in od novembra do
februarja 1849 je potreboval stalno zdravniško oskrbo.
1849 - 6.februarja je pred pričami napravil ustno oporoko, naslednji dan je trpel neznosne bolečine in 8.februarja je okrog pol osmih zjutraj umrl.